Zakaj hodite s šotorom na morje, v kemp?

Ne razumem. Naj me kdo razsvetli, prosim. Kupiš vso opremo, vse pripraviš, to vse pelješ na morje, parcela ni poceni, tam vse sestaviš, miru nobenega- male parcele, se kuhaš v vročem šotoru dan in noč na neudobnih blazinah, na wc in pranje posode vse v skupne prostore, tudi ponoči in še bi lahko našteval. Kaj je tisto, kar odtehta, da hodite tako na dopust?

Ali obstajajo cenejše možnosti?

Tudi če bi ti razlagala, ti ne bi dojelo.

Ignorance is bliss.

Jih lahko potem vsaj našteješ te možnost? (nevem ali si odgovorila avtorju ali meni)

Uživaš v naravi pod drevesi, ne pometaš, se ne sekiraš če kaj pade po tleh, spiš v svojem in ješ iz svoje posode, knjige bereš v mreži med drevesi, spoznaš ful novih ljudi, gledaš nočno nebo, kampiranje je bolj stil preživljanja dopusta. Všeč mi je tudi, ker skozi nekaj improviziraš. Na dopustu ne maram sten, razen na potovanju in v hribih.

Pa še kako … Se odpravljamo na dopust in gledamo možnosti kamp – apartma – dobimo t udi polovico cenejši apartma za 4 osebe.

Bi za eno osebo prišlo tudi ceneje kot kemp?

Tudi v sloveniji lahko najdeš cenejši apartma od kempa?

Stik z naravo, sproščenost, drugačnost… Med štirimi stenami sem celo leto zato hrepenim po drugačnosti.

Saj zato je kampiranje stil preživljanja in ni poceni, odtehta pa stik z naravo. Pa kampi so ful različni, taki za žurat in taki za počitek.

Ja ampak jaz bi raje mirn apartma da se naspim, zato ker potem cel dan hodim, plavam ali kolesarim naokoli po naravi ali obiščem kakšno mesto. Dvomim, da se da dobiti apartma za eno osebo ceneje kot kamp.

Zato:

+ življenje v naravi.

Meni je zelo všeč – le da tako ne spoznavam novih ljudi, niti mi ni do tega. Še najlepši dopust bi bil v praznem kampu.

Če si po moje – in vsaj malo veš kaj delaš  – tudi ni “kuhanja v vročem šotoru”, ni “neudobnih blazin”. Miru je lahko dovolj, če izbereš pravo lokacijo in imaš nekaj sreče.

Kamp- šotor je sprememba od vsakdanje rutine.

Je cenejši.

Vsak dan spim v svoji postelji.

Edino pri hrani in kuhanju je slabše to pa zato, ker že v osnovi ne maram kuhati.

Mi gremo radi za en teden kampirat, čeprav je bilo letos dražje kot velik apartma s teraso npr. v Červarju. Tako da cena ni faktor, tudi kak drag hotel bi si lahko privoščili, pa ne maram hotelov, skrivanja na klimi, prav utesnjeno se počutim.

Zakaj kampirat? Ker si res ves čas zunaj, na zraku. Ko je vroče, greš pod borovce v visečo mrežo ali na mrzlo pivo ali v vodo, ponoči se ohladi, ni nobenega “tenstanja” v šotoru (podnevi pa itak nisi v njem). Meni ni problem se sprehodit do wc-ja ali pomivat posodo, saj imam ves ljubi dan čas za to. Ne vem, enostavno je dober občutek, res pa je, da vedno izberemo kamp, kjer je manj ljudi in dovolj prostora.

Sredi sezone dobite apartma za 30 eur na dan za 4? Ne verjamem, razen če gre za luknjo od garaže bogu za hrbtom.

Drugače je meni razumljivo da je to en izmed načinov približevanju naravi. Ko sem bila mlada sem tudi večkrat šla, predvsem zarad denarja. Zdaj si pa privoščim malo večji luksuz – mobilne hiške.  Sem bila tudi v apartmajih pa to ni to. V hotel me pa ne spravite za daljši dopust. Ta pride v poštev samo za kakšno nočitev.

Pa da odgovorim tistemu ki je spraševal o Sloveniji – Slovenija je draga. Dražja od Hrvaške, Grčije, Italije, Španije,…..

Pri nas največje luknje oddajajo kot zlate. Da o hotelih sploh ne govorim.

Kdo pa sam hodi na dopust?! In sam postavlja šotor?! So pa zelo redki Ti boš mene imenoval kokoš … raje se vprašaj, zakaj te realno mnenje tako zelo iritira – vse je v tebi, s svojim govorom pa sporočaš, kdo ti si.

V tistem koncu kamor gremo mi, dobimo apartma, ki je ocenjen z 9,4 za 80 eur za štiri osebe, v kampih v tistem okraju za to ceno za štiri osebe ne dobimo prostora.

Tudi mi na dopustu veliko aktivni, mi na misel ne pride, da zvečer spimo v kampu. Smo letos gledali en kamp, mobilne hiške, ampak ima na dveh forumih napisano, da ponoči ni miru. Cenimo pa mir in dober spanec, tudi najstnika.

Jaz na primer. Ker boljša polovica ne mara kampiranja, grem včasih sam – ali pa z otrokom. Kolikor vidim okrog sebe, sploh nisem takšna redkost.

Včasih prija.

Sicer imamo prikolico (ne pavšal, ampak vozimo s sabo) in redno prejemam podobna vprašanja. Od ljudi, ki ni šans, da bi šli v kamp. To jim je pocensko, baje umazano, nekomot. Sprašujejo me, če jemo konzerve in če si ne moremo privoščiti apartmaja.

Taisti ljudje vsako leto vprašajo kje bomo postavili prikolico (včasih pokličejo, ko smo že na lokaciji) in – ne boste verjeli (sarkazem), se naslikajo! Nekje v bližini najamejo apartma ali sobo v hotelu, naslikajo pa se v našem kampu, sedijo za našo mizo, pijejo kavo, ne da se jim v apartma skuhat kosilo, pa predlagajo, da bi ga kar skuhali z nami. In ostanejo. Ležijo v naši mreži in komentirajo “da to pa je življenje”, v 12 urah grejo vsaj 3x na skupne wc (vrnejo se brez komentarjev o umazaniji), ženske se večinoma tudi ponudijo, da grejo z mano oprat posodo in pri koritih klepetamo. Takrat se razgovorijo, razklepetajo o tem da kakšna srečnica sem, da kako je meni fajn, senca, otroci ki imajo družbo v kampu in se zamotijo sami, kako ne rabim pometat drobtin, kako fajn je spiti kavico pod drevesi, da niso vedeli, da imajo prikolice lahko tudi klimo, sploh pa niso vedeli, da je kamp oprema tako draga in da mi sploh nismo tako revni, kot so oni mislili, da smo, ker pač hodimo v kamp…

Zvečer se sicer odpravijo v svoje prostore, čeprav neradi, ker je tako hladno lepo (nemalo jih je tudi prespalo na ležalnikih pred prikolico) in če se, so ob 7.53 že za našo mizo in čakajo, da vstanemo in skuhamo kavo.

Ker so moji prijatelji, jim ne zamerim in se ob vsem tem zabavam.

Kampiranje je pri večini stvar proste izbire takega načina preživljanja dopusta. Vse, kar naštevaš (nekomot, vroče, skupne sanitarije in pranje posode) je popolnoma nepotrebno, za tistega, ki želi. Prikolice imajo svoje wc-je, posodo lahko pomivaš na svoji parceli, spiš lahko na svoji postelji na izbranem ležišču. Lahko si pripelješ svojo mobilno enoto urejeno z vsemi komoditetami, ali izbereš minimalistično opremo. Ker si v kampu, še ni nujno, da ješ konzerve ali da kuhaš makarone cele dneve na eni rinki. Lahko greš jest tudi v restavracijo, gostilno, konobo, kiosk. Lahko pa v miru zakuriš roštilj in v prijetni senčki uživaš v počasnem obroku na svežem zraku. Tega si doma med 4 stenami ob nenehnem hitenju ostalih 345 dni v letu pač ne moreš omislit. Niti na lastnem vrtu, če imaš hišo, ni isto kot v kampu.

Amen.

Te kampe nabijajo blokarji, ki celo življenje preživijo za 4 -imi stenami, ker so se morali za vsako ceno preseliti na svoje. Ker oni se morajo pri 25 – setih osamosvojiti za vsako ceno. No, potem pa iščejo košček zemlje, kjer se lahko vsaj pod drevo uležejo za tistih 10 – 14 dni in hvalijo, kako je lepo ležati na kamenju med mišmi in ostalo nadlego. Da celodnevno nabijanje škržatov niti  ne omenjam.

Način “življenja” v kampu mi je všeč, si bolj free, občutek je boljši. Žal pa mi nikakor ne pašejo skupne sanitarije. To je edino, česar se ne morem navadit in zaradi tega kampirano mnogo manjkrat, kot bi lahko.

živim v svoji hiši, pa vendar sem dolga leta kampiral s šotori in v njih preživel krasne dopuste. še na misel mi ne pride, da bi se valjal po tujih posteljah, v katerih so ležali sam Bog ve kakšni osebki. res je bilo včasih malo trdo, pa vendar raje poslušam škržate kot da bi moral ležat na postelji, kjer sta se valjala ti in tisto kar je bilo s tabo …

Sam neki vprašam. A ko greš v bolnišnico, Bog ne daj, pelješ tudi pojstlo s seboj?

V teh korona norih cajtih omejevanja življenskih funkcij si v svojem in na svojem dosti bolj neomejen v šotoru, ob vodi -bolj svobodno dihaš, kot v kakšnem hotelu, apartmaju. Jebeš tisto samopostrežno večerjo, nobenega užitka ni tako jest v teh cajtih karkoli.

Kako to misliš, skupne sanitarije -sej v fitnes centrih je tudi en wc pa en do dva tuša za celo žensko ali moško garderobo. Pa vrata, pa zavesa s tušem. Saj imaš neko intimo vseeno – enako je v kempu- pač izbereš tiste s 4 zvezdicami, ki imajo tudi predpisan standard sanitarnih prostorov , umivalnice in pranje suđa .. 🙂