Jaz ne zmorem

Veš, ko sem bila v porodnišnici in je moja hčerka stalno jokala, me je ena sestra vprašala: Kakšen je vajin odnos s partnerjem? Bila sem jezna nanjo. Ti povem, da otrok vse čuti (do enega leta ne ve, da gre za dve osebi). V mirnem, razumevajočem, spodbudnem  okolju, kjer sta oče in mama povezana, je tudi dojenček miren. Seveda joka, ampak ne tako kot tvoja (in takrat moja).
Jaz sem kasneje izvedela, da je imel ljubico, s katero je bil, ko sem bila v porodnišnici. nikoli mi ni bil zvest. Človek pa to čuti, tudi dojenček. Tudi odnosi z bližnjimi – vse to dojenček čuti. Žal.

Če si se zmožna ti umiriti, se bo tudi dojenček. Načinov kako je veliko, najdi sebi najbolj ustreznega.

To kar influencerke prikazujejo v večini primerov v realnosti ni niti približno tako kot zgleda.

Red in rutina!

Vstanemo ob …., opravila ta in ta…., popoldne otrok spi, običajno ob približno enakem času, čez dan nikoli ne zapiraj v temno sobo, naj spi v dnevnem prostoru ob sobni jakosti radia ali televizije. Čez dan nikoli popolne tišine. Potem sprehodi zunaj OB VSAKEM VREMENU, če ravno ni tema ob oblakov, veter, streljanje in bliskanje. Tudi od zraka se dete “utrudi”.

Red za obroke, jemo takrat pa takrat…

Ne smeš pustiti, da se ti čez dan “preveč naspi”. S takim redom že kmalu zvečer dete zaspi in spi do jutra, potem ko so seveda mimo tisti obroki na 4-6 ur. Ko se podaljšuje ta razmik med obroki, mu daš za ta zadnji obrok kaj bolj gostega in nasitnega, bo dlje spal.

Zorganizirati prostor. Namesto stajice lahko zagradiš en del sobe (ograja), da brez skrbi kaj opraviš, dete se pa medtem s čim zamoti.

Red in rutina!

Isto je bilo pri meni..kasneje je voziček prišel prav saj je naša uživala ko je zaspala v športnem delu, seveda se je voziček moral nonstop trest..prvi meseci so naporni pol pa gre..sploh od 3,4 meseca naprej..pa tudi ko se začne uvajanje goste hrane je vse lažje pol..za mirne noči sem pa jaz tko nardila da sem pri 8 mesecu prenehala z nočnim dojenjem in sicer tako da po vecerji smo samo zaprli vrata nastavili glasbo in dojencek je spal celo noc…pri vseh treh je delovalo, seveda pred tem je blo ene 10 min joka pol pa vse ok? tko da pogumno, vse bo se ok?

Uh kako težko mi je bilo na zacetku…sanja se ti ne. Tudi jaz sem okrog hodila kot mesecnik, ampak vedi da je ogromno odvisno od tebe. Vedi,da vse mine in vsak dan bo lažji. Vsak dan otrok dojema vec in vsak dan se bolj poznata. Koliko je star tvoj otroček? Ce je ze toliko da sedi mu mogoce obrni vozicek da bo gledal okoli. Mogoce mu je dolgcas ker ne vidi okrog, lahko mu je samo vroce v vozicku? Ne obupuj. Ce rabis pa pogovor pa se lahko slisiva privat

Sem mamica 5 otrok ,2 sta že odrasla 3 so še majhni. Se ne oziram na te babice.Uživam življenje z mojimi otrokami in mi  ni žal da jih imam 5.Se včasih zgodi da zaspim pri ta majnšemu prej kot se stuširam.In se zbudim in ga pogledam  vem da je tega vreden saj mi pomenijo moji otroci vse na svetu.Pa se pol stuširam ob 2 zjutraj ?.Ne obupat saj ni težko samo verjeti moreš v sebe in imeti voljo .Ne glej na te babnice saj so fejk z varuškami jaz jih imam5 in ne rabim varuške imam pa pomoč moža.Tak da vključi njega zraven. In uživaj z dojenčkom saj prehitro odrastejo

Joj kok mi dvignete prtisk s tem PRECENJENIM dojenjem.

Tudi z adaptiranim otroci zrastejo v vesele in velike otroke!

Moj prvi mi je požrl sigurno 10 let življenja!! 3 leta ni spal ne podnevi, ne ponoči! Sem enkrat skup padla od utrujenosti. Sem hodila kot oskubljena kura okrog.  Nisem hotela slišat za še enega!

Čez 10 let smo dobili drugega, bila sem fuuul bolj sproščena in nič nisem komplicirala, dete čisto nekaj drugega!

enaka tema, kot če bi postavili vprašanje: kako lahko voodovodar v porno filmu pride na dom, žena vsa potrebna ga naskoči, on pa jo nabija ure in ure. eno je reala, drugo predstava.

Tema je iz 2023, ampak vseeno. Moraš misliti tudi na tisto, česar ne vidiš. Eno je predstava za javnost, drugo je doma za 4 stenami.

Ogromno novopečenih mam je na “misiji”, da je treba za vsako ceno, ne glede na vse, dojenčka ob vsakem jokcu in stokcu TAKOJ, ampak res TAKOJ vzet v roke, priklopit na dojko, oziroma naredit vse, samo, da ne bi slučajno malo pojokal. Take so smernice, mame dobijo take informacije, češ, dojenček bo imel sicer travme, bo čustven invalid in ne vem kaj še vse.

Ni šans, da kaj narediš, skuhaš, poješ, se stuširaš, greš na wc, če to pomeni, da bo dojenček kakšno minutko nekje drugje kot v naročju. Seveda je neko splošno mnenje, da v tem času itak ni nič drugega pomembno kot zgolj in samo to, da skrbiš za dojenčka. Nima veze, če živiš v svinjaku, si neumita, lačna, neprespana…

V resnici je tako, da dojenčki pač tudi jokajo. Da ne bo imel dojenček prav nobene travme, če ga bo mama v kopalnici odložila v lupinico in se stuširala v miru. Mogoče bo tistih 10min jokal, ampak dojenček ni gluh in sliši mamin glas, vidi da je mama blizu in ve, da ga ni zapustila. Mogoče bi bil tisti čas raje pri njej na rokah, ampak mu ne bo čisto nič škodilo, če bo moral malo počakat. Isto velja za vsa druga opravila. Pač si ga daš nekam v vidno in slišno polje in ga vsake toliko pobožaš, malo dvigneš, se z njim pogovarjaš in vseeno opraviš, kar je treba. Če otrok med tem malo pojoka ne bo konec sveta niti ne bo nobenih katastrofalnih posledic. Saj je ogromno časa v dnevu, ko je čas za crkljanje, ujčkanje, telesni stik…

Dojenček se na tak način prav hitro navadi, da je mama blizu, tudi, če ga ne dvigne isto sekundo, da ni nič strašnega, če ga mama odloži, da je vseeno varen in je mama vedno v bližini. Posledično tudi jok bolj ali manj preneha in imamo dojenčka, ki večinoma z zanimanjem opazuje in posluša, kaj mama počne. Mama pa lahko čudežno naredi vse osnovne stvari, poskrbi zase in se počuti dobro v svoji koži, predvsem pa ni toliko pod stresom, kar ima na dojenčka dosti bolj pozitiven vpliv, kot če bi ga cela znervirana, ker niti požirka kave ne naredi v miru, že stotič vzela k sebi.