zajbljev sok in se kaj – POMOC
Hej!
Moja soseda dela enako, le da doda se med , potem steklenico zavije v alufolijo, da na soncu zajbelj ne zbledi. Pusti na oknu kaksnih 20 dni in spravi na hladno. Kolicin ne vem, ker dela nekako od oka in je sedaj na dopustu.
Vem, da kar natlaci, med raztopi v zganju in prelije. Pozimi ji pomaga pri vnetem grlu in prehladu.
Jaz ga veliko uporabljam pri omakah, pecenkah; pozimi pa zajbljevo mleko;
to je meni tako dobro:)
Lp
za jzst:
Praviloma se zelišča uporabljajo eno leto – to je do nove sezone. Nekaj malega eteričnih olj se gotovo ohrani tudi dalj časa, predlagam pa, da če imaš možnost uproabiti “novejši” žajbelj, starega kar zavržeš.
Sicer pa Rudolf Breuss v knjigi Zdravljenje raka in levkemije (lahko si jo sposodiš v knjižnici), piše veliko dobrega o žajblju (čaju) in navaja pomembne podatke. Če se žajbljev čaj uživa ga je treba kuhati natanko tri minute, če manj – ni učinkovit, če pa dalj časa, pa se izočijo neke strupene snovi, ki so škodljive za srce. Navaja še, da če bi ljudje pili vse življenje žajbljev čaj (kuhan tri minute) bi nam bila prihranjena marsikatera bolezen.
Za grgranje in izpiranje se sveže ali suhe lističe da v krop, odstavi in pusti 10 minut, nato se uporabi.
Žajbelj, ki se kot začimba dodaja določenim jedem (pečenke, meso na žaru, testenine (npr: samo na malce masla prepražiš nasekljane žajbljeve lističe in dodaš kuhane testenine) je tudi zanimiv.
Poznam tudi žajbljev liker: v 1 l žganja namočiš 100 svežih žabljevih lističev in pustiš cca 14 dni stati, nato dodaš sladkor po želji (cca 15 dag – 30 dag) katerega prekuhaš v vodi (cca 1-2 dcl) nato se ohladi in primešaš precejenemu žajbljevemu žganju.
“Novejše teorije” pravijo, da žajbelj v alkoholu ne deluje ugodno – ne poznam pa strokovnih argumentov.
Uporaben je tudi za ustvarjalce – listične dekorativno vtisneš pri izdelavi glinenih posod, narediš sliko iz posušenih listov, ali vizitko osebi ki je prehlajena, itd…
tule so teme iz preteklosti o žajblju:
Moj mož in jaz obožujeva njoke na maslu/olivnem olju z žajbljem – poskusi, morda vam bo všeč, otrokom pa ni treba povedat, da je žajbelj, tako kot tudi jaz prvič možu nisem, ker ima z žajbljem zame ‘zdravilne asociacije’.
Dober tek!
Aha, listke malce pocvreš na olivnem olju – res jih narežem, malo zato, da se prej sprostijo dišave ven, malo pa zato, da ga ni treba kasneje po ustih valjati – potem pa na vse skupaj vržeš suhane njoke. Toliko da zacvrči, sej sama opazič, kdaj najbolj zadiši iz kozice. Takrat so pripravljeni. Včasih, če imam pomanjkanje svežega žajblja, dodam morda ščepec Maestro žajblja, ampak se temu raje izogibam. Sveža stvar je še vedno najboljša.
Na vrh gre parmezan, vendar ne maram tega, ki se dobi pri nas že naribanega, ampak kupujem takega v kosu ali v kockah, da ga sama obdelam – raje narežem na tanke plahtice.
Joj, Babi, kako ti verjamem, sploh ker mož in jaz do sedaj še nikoli nisva imela te sreče, da bi lahko pohvalila tartufe :)) možu sploh niso všeč, jaz pa zgleda, da nisem še imela priložnosti jesti res dobre tartufe.
Forum je zaprt za komentiranje.