Začetek veze
No sedaj imam pa jaz eno vprašanje za vas….kje ste spoznale svojo polovico in ali še kdaj obujate spomine na ta dan:))….jaz sem svojega spoznala preko interneta in še danes se spomnim najinega prvega zmenka v Lapetit baru…upam,da sem vsaj ppribližno pravilno napisla:))…in ne bom pozabila kako živčna sem bila na prvem zmenku…rokce so se mi tako tresle,da sem jih imela na začetku kar raje bolj pod mizo:)…ampak ko je najin pogovor stekel je bilo iz minute v minutko lažje…:)…pa pri vas??:)
Midva sva se spoznala v diskaču (pa ne me popljuvat, da v lokalih ne najdeš nič uporabnega – čeprav sem takrat imela tudi sama takšno mnenje) in glej ga zlomka, ko se mi je približal – kaj jaz vem, po ene tretjem obisku – sem ga odgnala, češ, da ne skačem po tujem zeljniku.
No, po 14 dneh sem ugotovila, da je pravzaprav “prosto stoječe zelje brez lastnika”.
Še sedaj se večkrat spomneva na to in se veselo nasmejiva na ta račun. Prav za valentinovo sva obdelala skoraj dve leti najinega razmerja – btw čakava na najino prvo bebico, ki bi se naj rodila čez dva meseca.
lp
Erina
Šla sem s prijateljicami na pijačo v hotel v slaščičarno. Non stop je gledal proti naši mizi. Me smo se pa vse tri spraševale katera ga pozna. Nobena. Bedak, pa naj pozdravi če koga pozna, kaj samo zija. Bilo mi je neprijetno. Čez čas, sem šla po mestu in zaslišala svoje ime. Glas neznan. Nisem se uzrla. Nato me je povabil na sok, povabilo sem sprejela, …..
Tega je že davno…… imava že pubertetnico.
Lep pozdrav, Lučka
Midva sva se poznala že prej predn sva začela,tko na videz..
Potem me je nekega dne ustavil na avtobusni postaji,ko sem šla iz šole.Me pospremil do doma in med potjo vprašal če bi bila z njim.Ker sem bla takrat samska sm bla zlooo vesela in sva se zvečer zmenila za en date.Šla sva peš k izviru”naše reke”se objela in stisnila na klopci.Tako se je pričela najina romanca.Sedaj sva skupej 6let/ 9mesecev in se pripravljava na poroko.Torej vsem želim da se imate radi še naprej!*
Spoznala sva se preko skupnih prijateljev. Jaz sem ravno končala vezo , on tudi……nekaj časa sva bila le prijatelja…..potem pa je preskočila iskrica….in sedaj sva že kar lep čas poročena…družina, avto, krediti:)))vse kar spada zraven..:))
Nama pa je še posebej ljub Francesco Napoli (pevec iz 80-tih)…ker sva začela na njegovem koncertu in ob njegovi glasbi..:))
lp
Najina zgodba pa je takšna: Jaz s prijateljico on s prijateljem, na dopust v Španijo. Jaz sem ga opazila že na avtobusu zjutraj in si ga ogledovala cel dan. On me je opazil šele enkrat proti večeru. Prvič sva se pogovarjala na avtocesti nekje nad San Remom, predstavila sva se v čudovitem parku v Monte Carlu. Potem sva se 10 dni držala za roke in izgledalo je, da bo to pač ena od poletnih romanc. Je pa romanca, ki traja še danes – 10 let, poročena, dva otroka.
PS: Takrat mi je priznal (po končanem dopustu), da je vedel zame že pred odhodom, ker se je v agenciji pozanimal, katere punce (samske) bodo zraven. Celo po telefonu me je klical, da bi me slišal (pa me ni bilo doma – je pa poklepetal z očetom).
Ja, po srečo je treba včasih zlo daleč!
Bil je prijatelj mojega fanta!! Sej ni bla to kaka resna veza, bolj simpatija. Praznovali smo moj rojstni dan in ker ta moja simpatija ni mela avta, je kot prevoznika uporabil njega. In js sem menjala leta in fanta. Še dans sva skup, 4+21 let, še vedno se zaljubljeno gledava, sam moj mož in bivši fant pa nista več prjatla. Tako je življenje!!!
Tudi midva na netu:) Bilo je samo par pogovorov, nekaj mailov, njegovo povabilo na kavo (ki sem ga najprej ne vem kolikokrat zavrnila, potem pa sprejela le zato, ker nisem imela več izgovorov), tam pa so preskočile iskrice. Sedaj bo tega že pet let in še vedno sva skupaj… in počasi bo treba zadevo tudi uradno zapečatit:)
Na videz sva se poznala že prej (oba iz istega kraja) – pozdravljala sva se. Od nekdaj mi je bil všeč in zdel se mi je nedosegljiv (hodila sva na isto osnovno in srednjo šolo). V študentskem domu pa sva po čudnem naključju postala sostanovalca. Pogovori, skupni shopingi, skupno žuranje, vsakodnevni sprehodi, ….vedno milejši pogledi in spogledovanja. Naenkrat sva oba končala dolgoletne veze…in čez kakšen mesec sva se znašla v objemu.
Poročena…
Res zanimivo, koliko se nas je spoznalo prek neta. Tudi midva, in sicer na ircu. Čeprav sem bila takorat proti temu. A enkrat sem na bratovo pobudo mal ircala, in sem naletela nanj. Začeli so se smsi, pa kar hitro srečanje in se je takoj vžgalo. Zdaj sva skupaj že skoraj 3 leta.
In ful ga imam rada!
ojla folk…
midva sva se tudi spoznala preko interneta. na ircu:) jest sem bla tud full proti temu. samo mi je blo full dolgčas, sama sem bla doma, ravno sem končala eno dolgo zvezo in sem si rekla, da zdej pa nobenga tipa vsaj pol leta. in potem je bil na ircu on! obadva sva iskala nekoga za pogovarjat. čist tko brez obveznosti. pol pa sva opazla da si full zaupava, pa da se pogovarjava take stvari, k se jih ne bi z nikomur. potem sva se zmenla da se dobiva. prvega zmenka v kranjski gori ne bom pozabla nikoli. on je s primorske jest z gorenjske, pa je prišel na prvi zmenek čez Vršič. mislm, prejšn tip je komej pršu en kilometer do mene:)))
in zdej sva skupaj. marca bo eno leto…pred tem sem imela tipa 7 let…in ta je pravo nasprotje! v pozitivnem smislu. noro zaljubljena, čeprav full folka ne odobrava zvez preko interneta. jaz pravim, zakaj pa ne!
f ljubim te :*
pa-pa vsem zaljubljencem
Spoznala naju je moja znanka, sicer njegova bivša punca, he he. Pol leta pozneje sva se spet srečala – jaz sem z njim bolj “prijateljevala”, on pa je bil do ušes zaljubljen, da mi je bilo že malo nelagodno, ampak da bi ga “odpikala”, tega pa tudi nisem naredila. Ob njem sem se namreč dobro počutila. Potem se je toliko časa sukal okrog mene, da je naposled, po skoraj letu dni njegovega “naskakovanja trdnjave”, tudi pri meni preskočila iskrica. Od takrat je minilo srečnih trinajst let. Zaljubljena kot prvi dan. Včasih se vztrajnost izplača …
Meni se pa zdi, da poznanstva preko interneta niso slaba. Celo imajo nekaj prednosti pred klasičnimi. Pri spoznavanju preko neta te ne zamoti zunanja podoba, ampak se bolj navežeš na osebnost. No, seveda, če se en ali pa drugi ne pretvarja. In to, da spoznaš osebnost človeka, se mi zdi za uspešno zvezo bolj pomembno kot pa to, da ti je zunanjost na prvi pogled všeč.
Takrat, ko sva se midva spoznala, še nihče niti sanjal ni o kakem internetu. To je bila vse klasika. Disko, zabave pri prijateljih… skratka, čisto navadno spoznavanje.
Forum je zaprt za komentiranje.