za Tjašenko

Sem gledala tvoje kekse, ma so čudoviti, skratka krasni. Jaz in moja hči bova tudi pekle kekse. Pa me zanima, kaj oz. s čim si naredila glazuro na lunico pa podobne zadeve, ki sem jih videla na fotki.

Najlepša hvala za odgovor.

Valci

Nisem Tjašenka, ma tudi jaz občudujem njene kekse. Enako sem vsa leta občudovala te glazure na piškotih…

Sedaj sem ugotovila, da so vse glazure v glavnem dveh sort, oboje sem že delala in gre v redu. Osnova je v vsakem primeru sladkor v prahu, pregrešno veliko sladkorja, cela vrečka kar izgine.

1/ Beljakova glazura, beljakov led se uporablja za medenjake, za “lepljenje” npr. medenih hišic, obarvana glazura za vse sorte krašenja piškotov, medenjakov, tort. Zelo dobro se obnese kot črta, s katero rišeš iz prerezanega vogalčka polivinil vrečke. Tako enostavno in lepo, da se ti splača poskusiti s hčerko. Edino vse se potem lepi od sladkorja, vprašaj mene, ko s hčerko že tri dni slikava piškote in krasiva medene hišice. Glazura se na piškotu zelo lepo sama razlije, prekrije vse luknjice in sama naredi bleščečo napeto površino, samo pri miru moraš pustiti.
Recept je izredno preprost. V skledo daš en navaden nestepen beljak, gor vsuješ 20 dag sladkorja v prahu. Po kakšne pol minute mešanja začneš verjeti, da bo iz tega res nastala gosto tekoča glazura. Lahko jo redčiš s kapljicami vode, bolj je redka, bolj je prosojna, na medenjakih na primer. Dokaj hitro in lepo se posuši, suha je čisto trda. Seveda nima nič kakšnega okusa po beljaku, samo sladko je.
Vsi moji piškoti so obarvani s to glazuro, vključno z belimi medenjaki (temni so seveda s čokolado). Za moj okus so to sicer predivje barve, preveč umetne, primerne zelo namensko, kot je Miklavž, Božič, medene okrašene figurice in seveda klasični medenjaki.

2/ Limonina glazura, limonin led, različica rumov led se bolj uporablja za piškote, kot so lunice ipd. Ne strdi se tako zelo kot beljakov led, ne maže se tako tenko, ponavadi se pusti v debelejši plasti. Glazura se enako lepo sama razlije, dobi bleščečo napeto površino. Recept je enako preprost. V skledo daš 20 dag sladkorja v prahu, dodaš 2 žlici limoninega soka (ali vode z rumom), tudi sam limonin sok lahko razredčiš z vodo, drugače ima močno kisel okus. Mešaš in po potrebi dodajaš vodo, vendar po malih žličkah, hitro je zadosti. Delaš enako kot z beljakovim ledom. Lepo se razlije, npr. poliješ po celem biskvitu in potem s kozarcem režeš lunice. Lepo se razlije tudi, če ga daš z žličko na sredo piškota. Lepo se tudi maže s čopičem.

Evo, pa imaš kot poglavje iz učbenika. Ne glede na vse to tudi mene zanima, Tjašenka, kako je narejena tvoja glazura. Zgleda zelo vabljivo.

Pozdrav, Mimi

Mimi, iskrena hvala za pomoč, tudi ti imaš lepe piškote.

No pa sva že dve, ki čakava, kaj nama bo napisala Tjašenka.

LP Valci

Mimi vse ve 🙂
Uf, royal icing (to je to z beljakom) uporabljam samo za cimetove zvezdice ali štange – ker jih dam potem še nazaj v pečico zapeči. Drugače se s surovim beljakom ne bi hecala – ne, da ga ne pojem, ga, ni problem, samo takoj, ne da se mi svaljka teden ali dva v škatlah za piškote.

Jaz bolj prisegam na navaden ledeni preliv: 250 gramov sladkorja + 4 žlice tekočine. *Domišljija ON* – uporabiš limonin sok, pomarančni sok, vodo, barvila, arome… Konkretno na sliki na lunicah je vanilijev preliv (kar Etolovo aromico sem zlila notri). Problem je konsistenca: zadeva ne sme biti preredka, a spet ne tako gosta, da se je ne da mazat. Definitivno jo moraš nanesti kar precej, ker ti sicer – ko se posuši – postane prosojna. Pa tudi spretnost pri držanju piškotov “od spodaj” je dobrodošla. Sama ponavadi nanesem večjo količino preliva na sredino piškota, potem pa proti robovom samo zamažem. Mi pa še ni ratalo, da bi vse piškote namazala tako, da se ne bi cedilo okrog.

Za manjše elemente ali črte pa isto maso streseš v vrečko za zamrzovanje, narediš luknjico in hop, na delo. Une bele pikice na tistih temnih piškotih, ki so videti kot kaki gubmki – to je isto.

Pravkar sem končala enih par vrst (vse še iz zmrzovalnika) in okrasila s prelivom, ki sem mu dodala višnjevo aromo. Pa je vse roza 🙂

Glede preliva, beljak da ali ne, imaš seveda prav, mene tole z jajcem tudi vedno moti, a za namenske reči ala Miklavž in Božič me zanese. Drugače – tudi za jesti je sladkorni led boljši, beljakov se strdi v oklep brez okusa.

Tjašenka, kaj misliš s tistim “Pravkar sem končala enih par vrst (vse še iz zmrzovalnika)…”? A pečene piškote daš v zamrzovalnik in jih okrasiš po potrebi?

Mimi

Seveda imam v zmrzovalniku testo :)… Mislim, da bi bili piškoti precej pocasti, če bi jih zamrznila. V glavnem, za letos jih je konec. Na koncu se mi je že kar malo mešalo 🙁