Za Hali, Babi, Kresnico in Ogia

Pozdravljeni!

Tele besede vam, verjeli ali ne, pišem že od lanskega julija…
Joj, kar sram me je…
Lani poleti sem vas prosila za nasvete v zvezi s sinkovo tortico za 1. r.d. in glede na okoliščine (nova rizična nosečnost, celodnevna skrb za zelo navihanega sinka, sinko še ni “jedel vsega po spisku”…), ste mi svetovali preprosto rulado, polnjeno s sadno kremo in okrašeno s smetano.
Obljubila sem vam “poročilo”, no, pa se je “obrnilo tako”, da ga do danes ni bilo… Pravzaprav poročila niti nimam namena pisati, rada bi se vam le še enkrat zahvalila za vse nasvete.
In povedala še to, da se je z rulado “super izšlo”:
– ker v kuhi in peki še nisem zadosti spretna, si kaj bolj enostavnega kot je speči rulado tako ali tako ne predstavljam;
– na “dan D” sem imela “probo” – spekla sem daljšo rulado, jo na enem koncu prirezala in oblikovala enko, žal pa prepozno ugotovila, da je bil moj mož temeljito izpraznil “vse zaloge sladkega” – pa je zato rulado tisti dan krasila samo ena simpaticna svečka;
– ko smo praznovali skupaj s starimi starši našega navihanca, pa je spet naneslo tako, da smo imeli že dve torti (eno naročeno, eno pa je na lastno željo spekla moja mami) in … moja rulada sploh ni prišla do svoje “pisane preobleke”.

Sicer pa lansko leto niti oblika tort (en velik medo – narejen v slaščičarni in en zelo lep metulj izpod spretnih prstov moje mami) niti njihova “vsebina” sinka sploh nista zanimali. Edino, kar je zbudilo njegovo pozornost, je bil plamenček na goreči svečki.

Ker se bliža sinkov drugi rojstni dan, se bom zagotovo še kaj oglasila 😉

Imejte se lepo Mateja

Joj, Mateja!

To je pa bilo tako lepo prebrati:))) Hvala!
Se spomnim tvojega posta.

Enoletniki…res jih torte ne zanimajo prevec, dobro, da je svecka s plamenckom!

Zdaj ma pa zanima, ste ze stirje?

Ko nas bos rabila, lahko se zaneses na naso pomoc. Zato smo tu:)))

Lep pozdrav z obale Babi

Dober večer Babi 🙂

Ja, od januarja smo štirje in to je tudi eden od “izgovorov”, da se nisem oglasila že prej. Oba navihanca čuvam sama in je, priznam, velikokrat kar precej naporno.
No, zdaj je že bolje – prve mesece pa je bilo res hudo, ker je imel drugi sinko tako hude kolike, da sploh nismo nič spali. Ampak vse tole sodi bolj na drugi forum, kajne?!

Samo še ena misel: po moje bo prav luštno čez kakšno leto ali dve, ko bomo skupaj packali in ustvarjali v kuhinji.

V naslednjih dneh vam želim veliko nepozabnih trenutkov z vašimi najdražjimi Mateja

Juhu, -eja 🙂
Hvala ti, da si tole napisala, čeprav, kot praviš, z enoletnim zamikom. Je bilo res lepo prebtai tole.
Ko boš delala pa letošnjo torto, se pa le oglasi še. Tudi jaz jo bom kmalu 🙂

Lep pozdrav!