Za bogate – kako je s kupovanjem?

Nihče pa ni omenil Two Waya. Meni je ta trgovina izredno všeč, oblačila so kakovostna, trgovina izredno urejena, čeprav so prostori malce majhni. Edino kar me moti je opazka, da imajo veliko prodajalk- ene se ves čas smukajo okrog garderob, nekatere se rinejo okrog polic- ampak so vsaj prijazni, tako, da še vedno rada zahajam vanj. Sploh rada kupujem na razprodajah (recimo 70% odstotkov), ko je najdem majčko prej 13 evrov, sedaj recimo 4. Imam veliko cunj od njih, ogromnokrat oprane (moj stil življenja je tak, da niti kavbojk ne nosim dva dni hkrati), pa se mi ni še nič obrabila, vse je odlično ohranjeno. Včasih rada kupim kakšen nakit, ki ga imajo, čeprav je velikokrat dražji recimo od hlač. Drugače pa mi je zelo všeč Takko Fashion, kot tisti nad mano, ker imajo res dobre kose oblačil, če imaš srečo poceni. Tam sem pred kratkim kupila softshell jakno za mojo hčerko- dala dvajset evrov in sva izredno zadovoljni. Sicer pa proti Kiku in Mani nimam kakšnih pripomb, nekajkrat sem kupila lepe kose oblačil tam, res da niso tako kakovostni, ampak grdi pa tudi niso. Sploh mi je všeč v Kiku kupovati kakšne pletenine, mogoče hlače, in je kolegicam potem res všeč in me potem sprašujejo. Nikoli mi nič manjkalo, in lahko kupujem tudi dražje kose vendar me ne pritegne če ni kakovostno in ne zgleda dobro. Sama najbolj stavim na kakovost, ampak po obtožbah enih, da notri smrdi in so sami cigani SPLOH nimam takih izkušenj. Zame je Kik čisto prijetna trgovinica, čeprav kakovost ni fenomenalna. Ampak važno, da sta s hčerko zadovoljni, in uživata ter imata radi to kar navlečeta nase. Obleke sploh niso tako važne, kot so vrednote, ki jih rabi človek v življenju, in če sta veseli, se nikar ne obremenjujta- sploh ne s finančnim stanjem.

Sem samska, imam svoje stanovanje in dokaj uredu plačo. Na koncu meseca mi uspe kar nekaj prišparati, čeprav med eno in drugo plačo ne gledam preveč na stroške. Oblačila večinoma kupujem v Tom Tailorju, S.Oliverju, Espritu, Promodu, Zari, včasih tudi kaj v H&M in New Yorkerju, seveda pa najprej pogledam kvaliteto samega oblačila…včasih se tudi v New Yorkerju najde kak fajn kos. Skratka čisto odvisno. Se mi zdi, da je razmerje cena/kvaliteta najboljša v Tom Tailorju. Prejšnji teden sem si prav v tej trgovini kupila podloženo jakno ter torbico, za vse skupaj sem zapravila 135 €, sej me je kar stisnilo pri srcu na blagajni, ampak vem, da bom to nosila vsaj 2-3 leta, stoprocentno. Za kavbojke sem zadnjič dala 45 €, je bil 15 € popust, drugače je bila cena 60 €. Čevlje večinoma kupujem v Bati, Mass-u,..
Tako bom rekla, za kose, ki jih bom nosila več sezon sem pripravljena odšteti več denarja (čevlji, škornji, torbice, jakne, kavbojke,..) za kake majčke pa dam tudi po 6-10 € in nekatere se prav ok obnesejo, zdržijo celo sezono ali pa celo dve. 🙂
Modrce kupujem od Triumpha ali Lisce za 40-50 €, bi zelo rada našla kakega cenejšega, ampak kaj, ko mi nič noben ne stoji, tako, kot tejle…
Tudi pri sončnih očalih se ne šparam (odvisna sem od njih, čim posije žarek sonca, jih morem dat gor, ker me svetloba res zelo moti in če jih nimam, potem gubam oči) in zanje odštejem tudi 150 € (npr. Rayban, Ralph Lauren,..trenutno malo cenejše Vogue za 90 €), ampak jih nosim tudi po 4-5 let, tudi, če grejo malo ven iz mode…
Ne hodim v Kik, Vögele, Mana, C&A in podobne, sem šla pogledat pa mi ni potegnilo, preveč nekvalitetnih in čudnih materijalov,…
Sem bila pa zadnjič spet presenečena nad ponudbo v BTC-ju, izbira je res neprimerljiva z izbiro na Obali, kjer živim…v istih trgovinah (Tom Tailor, Sportina, Zara,…) je ful več izbire v Lj kakor pa na Obali. Odločila sem se, da se bom za tavečje šopinge (1-2x letno) zapeljala v Lj.
Toliko o mojih nakupovalnih navadah. 🙂

Nimam tolk dnarja, da bi kupoval sranje, ki razpade po eni sezoni. Kupujem večinoma oblačila srednjega cenovnega razreda, občasno kakšen kos višjega cenovnega razreda. Moški itak ne rabimo dosti cunj. raje imam v omari malo oblačil, pa sama taka, ki so mi všeč, kot pa polno omaro oblačil, ki so srednja žalost.

Kavbojke in jopice, se pravi bolj resne zadeve, običajno kupujem v Emporiumu. Navadne bombažne majčke, ki jih veliko uporabljam za šport, švic majčk ne prenesem, kupujem v H & M. Edino tam sem našla dovolj dolge, da ledvice ne pogledajo ven. V Mani sem samo enkrat našla ene hlače za šport, drugače so mi pa materiali čisto neprimerni. Pa tudi druge nizkocenovne trgovine imajo bombažne hlače oz. trenerke za šport iz čisto preveč debelega materiala in niso primerene niti za ven, niti za telovadnico.

In pravijo, da je kriza, pa vas več kot polovica kupuje v emporiumu=) aja tema je samo za bogate=)

Grenivka, ti pa si grenka.

Nisem med bogatimi, kupujem glede na kakovost. Kupujem malo. Svoj čas sem kupovala veliko, zaradi službe.
Zara mi je kvalitetna za jaknice, nosim jih 10 let, nikjer se še ni odšilo in ni spremenjene oblike.
Tudi basic topi – jih imam kot spodnje perilo kot kanote in so mi res super, čipka se nikakor ne odšije.
Camieu vedno padem na srajčke in bluzice, ki jih moram šivati čez en mesec-ni vredno cene.
Hofer mi ima peri-deri bombažne pidžame.
NY jeans mi začudo drži že 7. leto, oba para kot nova, brez elastina.
Piere Cardin, Lisca in tudi Ny za spodnje perilo.
Marella za plaščke, jaknice, kakšno krilo ali bluzica, obleke so malo mamaste.
Obutev če sem zelo potrpežljiva in probam 30 parov, najdem v Pitarelu, Bati, drugače ne najdem kot v Italiji, ko dosti preplačam zaradi čudne noge.
RAzni motivi, stradivariusi, h&m, se mi znajo razvleč, čeprav pri Motivi padem na posebnejše majčke-vsaj včasih so bile.
Madonna ima za 5 eur majčke iz 100% bombaža tajlirane, z tankim robom – a ne zgleda kot pižama, raznih barv, ampak mi vedno znese nekako izgubit kak šiv, tako da moram zašit čez čas. Barve so obstojne in se ne sperejo, robovi se lepo obdržijo in krasno za likanje.
Kik ne poznam, ampak Mana moram reč, sem kupila prijatelju za 6mesečno delo na ladji na odprtem, majice kratki rokav za mislim par evro in so tudi bile peri-deri. Prinesel jih je skoraj nove nazaj, čeprav je bil na soncu cele dneve in bi lahko bile fuč. Tak da ni v Mani vse fuč, kak kos tudi sama kupim, samo si moraš vzet čas za vse pregledat in ko vidim 10 istih majic ena za drugo, enako tako hlač, se mi zdi, da mi bo šel cel dan dokler sploh ugotovim, če je kaj takega tam.

oprosti, ampak kvalitetne jopice, ki bi bila meni všeč tako po kvaliteti, kot po dizajnu so od 120 € dalje…tako da 60 je super ugoden nakup.

imam pa dve majčki iz kika, kamor sva se spomladi spravili s sestro firbcat in moram priznati, da sem nadvse pozitivno presenečena. obe sta še vedno odlično ohranjeni, pa sem ju vlačila na dopustih in izletih čisto povsod.

sem pa že iz prodajalne visoko zvenečega imena prinesla hlače, ki so se dejansko po nekaj pranjih tako scufale, da se mi je celotna znamka zamerila.

zadnje čase vse bolj opažam, da oblačila iste blagovne znamke, kupljena v tujini, pristojijo in dišijo drugače, kot tista iste znamke, kupljena pri nas. verjetno je res nekaj na tem, da velika imena sem pošiljajo drugorazredno robo, ki jo potem prodajajo po enakih cenah kot prvo klasno drugje.
in ne pozabimo, da imajo določene blagovne znamke v ceni do 70% plačilo znamke. potem pa še marže od 50 % navzgor. in da tudi max maro in podobne šivajo v aziji.

tako, da se ne zgražam nad nizko cenovnimi trgovinami. še dobro je, da obstajajo trgovine, kjer se lahko slabše plačani prijetno in ugodno oblečejo.

sama pa izbiram glede na trenutni navdih in kvaliteto. včasih kupim kak kos tudi na bazarjih na jugu in priznam, da za majhen denar dobim čisto spodobne kose. sploh kake jakne iz turčije, tako tiste svilenega videza kot usnjene.

NI samo nekaj na tem… to več kot drži, tudi za druga področja – npr. bela tehnika, in kar je bolj zaskebljujoče, tudi hrana… Vse te velike firme imajo distribucijske verige narejene “od prej” in mi pašemo v “vzhodno evropo” v nasprotju z našimi sosedi, ki pašejo v “zahodno evropo”.

Sama trenutno denarja pac res nimam (ceprav nimam lacnih ust otrok doma, sem sama, vendar brez sluzbe). In tako sem s financno krizo zacela paziti na denar – povsod, ne samo pri oblekah. Po dveh letih taksnega sparanja sem podzavestno prekinila z nizkocenovnimi trgovinami in zacela kupovati kvaliteto. Ce namrec vsako leto kupis nov plasc za 35 Eur ker se ti prejsnji razpara po vseh straneh, je ceneje enkrat na 8 let kupiti plasc za 200 Eur. Enako s kozmetiko. Trenutno imam kremo, ki je stala 33 Eur, a je organska, ni testirana na zivalih in jo lahko uporabljam vec kot pol leta.

Hmmmm jaz v zivljenu v kiku se nisem bila…Vecinoma kupujem majcke in pulovrje v Armani Jeans in Emporio Armani..hlace od bossa in oblekice od cavallija ( so noro dobre) .Najraje mam abercrombie and fitch kjer kupim use jopce kopalke itd. Burberry ma najboljse plaasce sicer malo drazje in Hermes cudovite sale…najbolj smesno? Imam 17 let …nikol nisem gledala na firme ampak mi jih doma zmeraj kupijo ces ce lahko imas pa imej 🙂

kavelj je drugje — zakaj naše firme ne delajo tako “poželjivih” cotic pod lastno blagovno znamko
in
v tem, da npr. kitajke, ki delajo takšne cotice za 100€/mesec teh cotic ne kopujejo ampak jih ve, drage SVN davkoplačevalke.

crknite v svojih poželjenjih za dobre cote, ki jih druge delajo za mesečno plačo kot jo ve zaslužite v 2 – 4 dneh.

Spoštovane. Minila so štiri leta po zadnji objavi, pa je tematika še zmeraj aktualna. Zame še bolj, ker imam danes tudi jaz družino. Hvala večini za vaše odzive, avtorici pa za zelo tehtno vprašanje. Pohvaliti želim tudi civiliziranost večine odgovorov. Vaše zapise sem z veseljem prebrala, ker tudi jaz verjamem, da je večina odgovarjala po svojih doživetjih in ne predsodkih.
Po mojih izkušnjah prejme vsak človek v nekem okolju vtis, ki ustreza njegovi/njeni osebnosti, iz te pa pričakovanjem in izkušnjam, no včasih je rezultat srečanja z nekim prostorom ter artikli v njem odvisen od čustev danega trenutka.
🙂 Moja osebnost ne mara garati pri nakupovanju (brskati ure), rada ima obzirne in učinkovite prodajalke (svetovalke), živi v Savinjski dolini in se vozi delat v dobro stoječe podjetje v prestolnico, kjer največkrat nakupuje, ker ima rada kakovost za primerno (razumno) ceno.
Večinoma bom potrdila vaše vtise o trgovinah. Sem doživela dni, ko sta mi H&M ter C&A delovali “kupcu prijazno”, zato sem takrat po vloženem trudu našla, kar sem iskala, vendar sem imela več takih dni, ko sta mi delovala podobno kot opisujete vtise iz Kika ali Mane. Enako mi deluje tudi NKD, čeprav znajo biti prodajalke ustrežljive.. ne vem, morda so bolj navajene ljudi, ki imajo radi svoj mir medtem, ko brskajo za svojim ulovom dneva. No, takrat sem si premislila, ker nisem zdržala – prostori ter premalo pregledne skladovnice artiklov so mi vzele voljo do iskanja potrebnih kosov. Nekajkrat – takoj priznam, da sem jih preredko obiskala za zanesljiv vtis – so tudi Bershka, Pull and Bear ter celo Zara delovale neprijetno. V Tom Taylorju sem bila vsakič zadovoljna stranka, tudi moj partner. En vikend nazaj me je presenetil, ko si je iz New Yorkerja domov prinesel naravnost navdušujoče hlače in kakovostne bombažne majice. Nisem pričakovala, ker zase tam ne ugledam nič, kar bi me pritegnilo, razen znamke Smog, ki pa ni uporabna za mojo službo. On si lahko privošči bolj sproščen ter mladosten slog oblačenja, ker je mlajši pa še na področju informatike dela – tam so radi “neutesnjeni” na vseh ravneh, a vendar mu ni vseeno za materiale in udobje. V “mladostnejših” trgovinah nisem bila že nekaj let, zato bom po tem njegovem izplenu spet poskusila srečo v New Yorkerju ter v Stradivariusu in Orsayu. Pa v Olala moram v izvidnico, ker se bliža rojstni dan mlajše sestre. Takko? Tam me ponudba ne prepriča, zase ne najdem nič zares ženstvenega ali službeno ustreznega, zato le preletim izložbo in grem raje mimo.
Dobre izkušnje imam z Luno in Saxom v Velenju. Je butična trgovina, kjer se lastnica skoraj pretrga, da stranki najde potrebno oblačilo. Enako je z majhno trgovino Lucy&Lu v Velenjki. V ljubljanjski Modiani Outletu sem bila doslej dvakrat, in vsakič dobila potrebno oz. iskano oblačilo, čeprav nimajo na razpolago vseh številk. Popusti so veselje: 60%, včasih tudi 70% ali 80% popust na kose za službo, npr. znamke Mexx, so mi obakrat odtehtali energijo, vloženo v dolgotrajno pregledovanje obešalnikov.
Ker sem še “hormonsko vroča” mamica – žal se dosti potim – moram pogosteje prati in lahko potrjujem opažanje, da so kosi dražjih blagovnih znamk obstojnejši. Boljši materiali, pazljivejša izdelava pač služita svojemu namenu. Barva je ohranila svežino in je še vedno lepa na pogled. Zato se strinjam s tistimi, ki se potrudijo poiskati (cenejše) kose dobrih znamk, četudi imam večkrat srečo s kosi iz Lidla, nekolikokrat celo iz Hoferja, ker so nenavadno obstojni in uporabni za vsakdanje kombiniranje. Je pa res, da se je treba nekoliko potruditi, da jih sestaviš v sebi edinstven videz, ker so običajno udobno generičnih krojev.
Glede mojega finančnega stanja, saj je tudi to predmet poizvedbe. Na moji strani ni presežkov, a prejemam dovolj soliden dohodek, da bom spomladi upala iti na lov za finejšimi oblačili. Bo pa potrebna dobra informiranost, saj mi trenutno po plačilu obveznosti ne ostane skoraj nič, ker smo se pred meseci selili in po opremljanju doma še odplačujem obroke.
Hvala vam za številne namige glede stanja v drugih omenjenih trgovinah, prav vse bom lahko s pridom uporabila. V nekatere še nisem stopila, a se strinjam z vami, ki menite, da je manj v resnici več in bolje. Vem, da velja tudi za druga področja življenja.
Lepo pozdravljene!

Posodabljam.. prosim oprostite, ker sem bila napačno informirana, da je zadnja objava na to temo iz leta 2011.
Torej me še čaka branja in novih namigov ter – upam – pretežno civiliziranih pogovorov. Se bom kar lotila. Lep pozdrav!

Jaz na denar be Rabin gledat in večinoma kupujem Soliver, Zara, sisly in hm. Za oblekco dam lahko 40 de rob lahko pa tudi 150. Glavno da mi je všeč in dobro paše. No pri čevljih in torbicah pa ne šparam. V kiku, mani še nisem bila.

…sem že naletel da sem kupil v H&M pa tudi v C&A ,ki so po prvem pranju močno vlekli šivi krivo :))
zato sedaj pravim ,nisem toliko bogat da bi poceni kupoval :))

Ne maram biti oblečena kot vsi. V Sloveniji pa razen res dragih oblačil vsi prodajajo eno te isto, le cene se malo razlikujejo, verjetno tudi kakovost.
V glavnem naročam po netu, firme, ki jih pri nas niti ni, ali oblačila, ki jih pri nas enostavno ne najdem. Včasih kupim poceni, včasih kaj dražjega, res odvisno. Najraje pa seveda drage stvari, ki so močno znižane 🙂 V poceni trgovine načeloma ne hodim.

Za bogate – kako je s kupovanjem?

Kaj je zate bogat? Kje so te meje?

ne kupujem v trgovinah, kjer lahko vsak/a prasica šlata kar naj bi oblekel
pa še slinijo se kot babnica z ovulacijo
fej

vse si dam delati ☺

Spadam v višji srednji razred oz. nižji višji. V Sloveniji ne kupujem več oblek, ker ali niso kvalitetne ali pa so precenjene (v Emporiumu iste znamke do dvakrat dražje kot npr v Italiji ali ZDA).
Največkrat se spravim v Italijo, razni outlet centri imajo vrhunske znamke ala Gucci, Burberry, Louis Vuitton po dostopnih cenah. Enkrat na leto odpotujem tudi v ZDA, zaradi službe, ta čas pa izkoristi tudi za šoping. Stvari so tam definitivno ceneje, vedno je kaj na znizanju, dobis pa res vse kar želiš.
V Sloveniji ne obiskujem trgovin kot so Kik, Two way, Takko, predvsem zato, ker niso kvalitetne.

Ne kupujem kaj takšnega, da bi si moral s tem delati težave.

Kaj pa je to višji srednji razred.
Ali pa nižji srednji razred, pa samo srednji-srednji razred?

Pa višji nižji razred?

vse je made in china…poceni, srednje in drago 🙂 najkice so pa že clo made in vietnam, je china predraga…toliko o tem…drugače je pa tako, nekomu bo pasalo, karkoli bo gor nataknil, drugi pa lahko natakne super duper, pa bo kar nekaj 🙂

pa ti veš kolk pride Louis Vuitton al pa Gucci (original)…haha en ebeni ovitek za potni list pride 500 evrov…u Italiji je pa prvi butik veš kje…pomoje ne veš…Venezia ane…al pa nam najbližji na Dunaju…jaz ne oblečem Louis Vuitton al pa Gucci pri nas, ni šans…ker nočem izstopat v naši “”bogatiji”” …in še vedno rečem Nema žvaka za seljaka!

pa tud fejker nočem bit!!!

tako, da ljudje nosite tisto kar vam paše in se dobro počutite….

Stanujem 5 km od severne meje z Avstrijo in v Avstriji kupujem-o samo tisto, kar se da “v usta” to je

vso zelenjavo, zobne kreme, vso kemijo /kreme, pralne praške in slično/ in predvsem nič drugega.

Vse to pa zaradi kvalitete, saj se tukaj prodaja pravzaprav tretje razredna roba nemških proizvajalcev in ne samo zgoraj omenjeno, prav vse. Od svinčnika do “gat”.