Za bogate – kako je s kupovanjem?
Danes sva imeli s hčerko žensko popoldne 🙂 in sva nakupili v Kiku veliko vrečko oblačil, za obe, za skupno 65 EUR. Majice, srajce, jopice. Cene artikla od 4,19 EUR do 10,99 EUR.
Bili sva ful zadovoljni, vse nama je ful všeč, doma sva imeli modno revijo. 🙂
Pa sem se, prvič, vprašala, kako je s kupovanjem garderobe pri tistih, ki imate resnično dober standard. Kaj je zame dober? Da vam, ko poravnate vse mesečne stroške, pa kupite vse za kuhinjo in koplanico (in pri tem ne gledate na ceno vsakega artikla), ostane 1000 EUR ali več. Tisti, ki si lahko dopust privoščite večkrat letno, kakšno potovanje, pa vas ni strah, kako boste potem kupili kurjavo ali registrirali avto. Takšni, ki kupujete majice po 50 EUR ali več in vam je zelo pomembna znamka oblačil.
Zanima me torej ali vam v trgovinah kot je Kik in Mana resnično ni nič všeč. Ali teh trgovin niti ne opazite? Pa, če vam je kaj v izložbi všeč – a zavijete v trgovino in kupite ali se vam zdi, da je to za vas in vašo družino neprimerno? Se kdaj zgodi, da ne kupite samo zato, ker je poceni in v trgovini, kjer se prodajajo pač poceni reči?
Ni provokacija, res me zanima. Večina okrog mene živi podobno kot jaz – iste sorte ptiči skup letijo 🙂 – in nimam koga vprašati.
Jaz za nobeno stvar ne rečem, da je za nas ali za naš standard neprimerna. Če mi je všeč in če je kvalitetno, kupim. V teh trgovinah, ki jih naštevaš, me odbija način razstavljanja oz. ponudbe. Vse nametano, natlačeno, pomečkano – vnaprej me mine kupovati tam.
Ali pa po drugi strani, če že zavijem noter (ker sem recimo v izložbi opazila nekaj, kar mi je všeč), se ponavadi izkaže, da je stvar slabe kvalitete. Cunjasto, brez oblike, tu ali tam vleče šiv, gumbi že napol visijo stran.
Drage obleke v dobrih trgovinah so lepo razstavljene, prodajalke so nadvse prijazne in ustrežljive, materiali so kvalitetni, kroji odlični in prekrijejo marsikatero napakico. Razlika med npr. Max Maro in Kikom je kot razlika med nočjo in dnevom. MOraš tud vedet, da stvari v Kiku ne moreš videt mimogrede, kot tudi drugih poceni trgovin ne, ker pač nimajo izložb v centru ali nekje, kjer hodijo mimo ljudje. V Kiku sem bila samo enkrat, ker je hči na vsak način hotela hlače, kot jih ima sošolka. Težko rečem, koliko se kvaliteta razlikuje od kakega HM, vem pa, da mi je bilo zelo neprijetno v trgovini sami. Paketi ogromnih spodnjic po 2,99, kupi plastične krame, nikjer nobene prodajalke, ki bi pomagala, kupci, ki sem jim na daleč vidi, da so reveži… neprijetno skratka.
OK, majice za 50 EUR ne kupim prav pogosto, ampak po standardu drugače dosegam tvoj opis. V KIKu ne kupujem, ne bi vedela zakaj, niti pogledat ne grem noter za obleke (sem že kupovala kakšno malenkost) – se mi zdi, da imajo v našem, ki je manjši, za ženske samo XXL številke. KO dobim katalog, ga na hitro preletim, me nič ne pritegne na prvi pogled.
Meni v določenih trgovinah enostavno smrdi. Prav vonj po skladišni robi. Sicer ne bom trdila, da ravno v Kiku smrdi, ampak navadno je to v takih trgovinah, kjer se prodaja “na kilo”.
Je pa tudi res, da lahko v Kiku in v HM-u ali Emporiomu prodajajo isto majčko s kitajske, le da je v eni trgovini vržena v plastično vrečko in naložena v košari, v drugi pa lepo zložena na polički in zgleda šmenski špensi….Vse je treba gledat – etikete, poreklo,……ime trgovine ni nobena garancija.
Nisem ravno bogata, nekaj srednjega, a priznam, da v trgovine, ki imajo res poceni in (večinoma) ceneno robo res ne hodim. Vsaj ne z namenom kupovanja sezonskih oblačil. Včasih zavijem notri, če si zaželim kakšne poceni garderobe za hišna opravila, ki mi jo ne bo škoda tudi, če se kmalu uniči, a običajno ne najdem nič primernega, sama sintetika čudnih krojev.
Pa mi znamka resnično ni pomembna, rada imam le pregledne trgovine z luštnimi oblačili, mladostnimi kroji in kvalitetnimi materiali. In nizkocenovne mi tega ne omogočajo. Tam se počutim kot v nekem skladišču, kjer (sploh v H&M) ljudje kar grabijo po natlačeni robi.
Nisem bogata pa vendar ne kupujem v Kiku. mi v trgovini tako smrdi po starih cunjah. Je res tudi vse grdo nametano, zmečkano, da me vse mine samo pogledati na vratih. Od vedno menim da je manj več, zato raje kupim manj in to dobro. Sem pa tiste sorte, da potem z veseljem to nosim tudi več let.
V boljših trgovina so tudi prodajalke prijazne, ustrežljive in tudi to nekaj odtehta.
Glej, super, da sta s hčerko našli oblačila, ki so vama všeč in si jih z lahkoto privoščita. Ne razmišljaj preveč o tem, ali je razlika v kvaliteti in kako in koliko kupujejo tisti z višjim standardom, ker boš samo slabe volje. Vsak naj se pokrije, kolikor dolg kovter ima.
Pa brez veze je tudi prepričevanje, da itak ni razlike v kvaliteti. Razlika je in to precejšnja. Da ti povem iz lastne izkušnje: ko sem imela ‘pašmino’ iz sintetike, se mi je zdela čisto super, potem sem si kupila tako iz zare, ki je res vsebovala celo nekaj kašmirja, se mi je spet zdelo krasno in super (in neprimerno bolje kot sintetična), lani pa sem kupila pašmino iz 100/ kašmirja in sem spet zelo zadovoljna in ni primerjave s tisto od prej. No, ampak zdaj mi je čisto jasno, da so pa verjetno pašmine najboljših znamk spet veliko boljše od moje sedanje. Pa me ne moti, tako pač je.
Tudi jaz še nisem nikoli bila v Kiku. Nimam ga v svoji bližini, da bi pa namenoma šla tja, mi pa tudi ni. Kot je že ena zgoraj omenila, meni tudi v določenih trgovinah smrdi. V takih trgovinah se ne počutim dobro. Poleg tega ne maram nekih enostavnih že skoraj majic brez kroja, ampak imam rada kaj posebnega. Vesela sem, če v podobnih kosih občail kot jih nosim ne srečujem svojih sodelavk, sosed, itd.
Obleke večinoma kupujem v Italiji v podobnem centru kot je Emporium. Pri nas rada zavijem v Emporium, Namo. Rada imam Max Maro, Conte of florence, Mexx, športno tudi Esprit, nekaj kosov imam od Bossa, všeč mi je Dona Karan. Obožujem pa Marelo. 🙂
Ja, majčke so res 50 €, ampak zvestim strankam dajejo tudi popuste. Pa tudi ne kupujem vsak mesec, ampak dokupim po potrebi. Ko kupim npr. kostim, dokupim nekaj majic, srajčko ali dve, pas, čevlje. Potem pa po potrebi čez nekaj časa še s kakšnim kosom osvežim.
Imam pa zelo dobre izkušnje npr. z Zaro (sicer nisem kupovala največje pofla). Res je potrebno gledati material, izdelavo in ne samo znamko. Ker firma ni vedno garancija za kvaliteto. Žal…
Mogoče v Kik ne grem nikoli zato, ker sem že od majhnega navajena drugačnih (butičnih) trgovin, drugačnega načina kupovanja, ki sem ga nekako ohranila tudi sedaj, ko imam svojo družino.
Ampak s tem se sicer ni potrebno obremenjevati. Meni je bolj kot firma oblačil, ki jih nekdo navleče nase, pomembno, da se “zna” obleči. Nekateri znajo nositi tako hlače za 3€ kot hlače za 300 €, nekateri pa nobenih. 🙂
Res je nametano v teh “naših” trgovinah. Ampak zdaj že točno vem, v katerem delu trgovine kaj iščem. In se znajdem. Že dalj časa se celo nisem opekla glede prepričanja, da je oblačilo bombažno, vsaj tisto, kar pride na kožo. Tudi vonj me (več) ne moti. Človek je očitno zelo prilagodljivo bitje. 🙂
@jaz lahko, na Ptuju se lahko mimo izložbe Mane sprehodiš v mestu, mimo obeh, Mane in Kika, pa v nakupovalnem centru Qcenter.
Samo enkrat sem – v skladu s svojo radovednostjo pač – zavila v Galerijo Emporium, samo pogledat, seveda. Drugi svet zame. In ena izkušnja več. 🙂
In, če pade sedmica na lotu, mogoče ugotovim, kako izgleda in kje je Max Maro. 🙂
@creativa nepr., dobro, da vem, hvala – bo treba kdaj v Avstrijo skočit, za nas je to kar blizu.
Hvala vsem za mnenja in izkušnje!!
Živim sama s hčerko, zaslužim neko povprečno plačico in mi niti v sanjah ko vse poplačam in kupim ne ostane 1000€ za špas in potovanja.
V življenju sem si določila neke prioritete, vsekakor meni ni merilo bogastva, da privlečem vrečo oblačil domov. Kupujem malo imam številčno skromno garderobo, a kar kupim, kupim dobro, večinoma so to blagovne znamke neke srednjo-višje kakovosti, včasih si privoščim tudi kak dizajnerski kos.
Nekatere trgovine so pač nažalost zame totalno neapetitlih, tam noter si dobesedno umažeš roke od oblačil, oblačila so pomečkana, na kilometre se vidi, kako so slabo šivana, blago smrdi in je čudno obdelano, skratka…
Ne vem in me ne briga za druge, a jaz si raje 1x letno kupim eno nobl in modno bluzico za 70€ pri Nara camicie, kot da si kupim 7 sfaljenih, starinskih bluzic iz smrdiljivega materiala za 10€ pri Kiku……
Kik je kitajska trgovina najnižjega možnega ranga.
Materiali so slabi, slabo sešito, kroja nobenega. Pa to še ni najhujše. Vsa oblačila so prepojena s strupenimi kemikalijami, ki ne gredo ven niti pri pranju in kuhanju in strupi lepo preko kože pronicajo v telo. Ravno zadnjič so nazaj poklicali veliko robe, ki je bila strupena.
Takih magazinov se spomnim izpred 40 let v Italiji, ko je bilo noter natlačeno od umetnih rož do kar si hotel, grozno poceni, smrdelo je pa tudi, samo v Kiku pa smrdi še bolj. Klime v trgovini sploh nimajo, prezračevanja tudi ne.
Poleti sem bila prvič tam iz firbca, pa sem zdržala samo tri minute, ker bi se skoraj onesvestila od smradu in vročine. To je res trgovina za najrevnejše od najrevnejših.
Kupujem največ v Nami in Maxiju, pa ko se mi ljubi v City Parku pobrskam.
Kaj pa Vogele nobena ne omenja? Kam spada, v kateri razred? Jaz namreč največ stvari kupim ravno v Vogelu in sem zelo zadovoljna. Čeprav nisem ravno na tesno z denarjem, pa si zelo rada kupim kaj v Hoferju (majčke, športne hlače, trenirke, pižame…), sem izredno zadovoljna z materialom in krojem.
Meni ni pomembna firma, navajena sem skromnega in kljub temu, da bi si z lahkoto privoščila recimo za 100€ kos oblačila, mi je čisto ok ista stvar za 10€.
Saj veste, ni pomembno koliko imaš, ampak kako znaš obračati s tistim kar imaš.
Tako kot je ena rekla – obleko je treba znati nositi.
Jaz hodim v vse sorte trgovin in spadam v višji srednji razred. Ni šans, da dam veliko denarja za obleke, ker ne maram biti ves let v enih in istih cunjah. Uživam namreč v različnih kombinacijah in tako sem ravno zadnjič skombinirala bluzico iz c&a, krilo iz Mane, salonarje iz Bate v rdeče-bež kombinaciji. Seveda je pri tem pomebno še ličenje in frizura, pa seveda širok nasmeh na obrazu, samozavesten korak in kolegice so samo vzdihovale – joj, že spet si nova, kje si kupila in bla bla.
Včasih povem po resnici, kje sem kupila, včasih se zlažem. Ko povem po resnici, da sem npr. kupila v Mani, so začudene, kako lahko tam dobim tako dober kos oblačila; ko se zlažem, da sem kupila v nekem butiku, pa rečejo – ja, se vidi, da je nekaj posebnega. Haha, očitno je vse v glavi 🙂
Tudi v KIK-u sem že bila, ampak tam mi pa res smrdi. Najbolj sem zadovoljna z oblačili, ki jih dobim v Modiani Outlet – zelo kvalitetne stvari dobiš včasih po smešno nizkih cenah, npr. kar je bilo v redni prodaji 100€ in več, dobiš z malo sreče že za 20€.
Vsaka vama čast, da sta našli tolk lepe robe v Kiku. Nisem bogata, dam pa tu pa tam za boljše majice po 50eur in kavbojke 140eur. Ne vem, ampak meni dražje enostavno lepše pade. Obožujem Guess, Zuelements, Hilfinger, S’Oliver…. Pa ne samo zato, ker je dražje, ampak večinoma na koncu odnesem ven dražje znamke, ker mi lepše pašejo. Si pa veliko kupim na kakšnih razprodajah, netu itd. Imaš pa še dražje cote huh, samo tam po 200eur že za majčko pa jaz tud ne dam, pa naj še tako carsko izgleda preko mojih jošk haha :).
Kupujem tudi cenejše, samo nikoli pa ne najdem nič pametnega v teh cenenih trgovinah sorte Kik, pa se še trudim pa grem kaj probat npr. v Takkotu, pa eh…. Nič mi ne paše…. nikakvo izgleda vse skupaj…. :).
Spadam v spodnji srednji razred, pa vendar nimam toliko denarja, da bi kupovala blago slabše kakovosti.
S hčerko, najstnico, sva šli v petek zvečer po mestu.
Prvič sva zavili v trgovino Tailly Weijl. Ojej.
Relativno ugodno, a – napol razparani šivi, skoraj prosojno blago, sintetika – malo naprej med policami vse srebrno, zlato, kičasto, leopardasto – na prvi vtis sem pomislila, da se tu oblačijo prijateljice noči… Še plašček, marsovec, je imel bleščečo se zlato podlogo na kapuci…
Potem sva šli v Tom Tailor, kupili sva srajčko za 27 EUR in jopico za 39 EUR ter bili zadovoljni.
Nimam veliko garderobe, tisto, kar je, pa je skoraj večno – ne spreminjata se ne barva, ne tekstura, šivi se ne razparajo, kroj je primeren, oblačila niso vpadljiva, ampak klasično lepa. Meni je to pomembno.
Kombiniram z dodatki (pasovi, rutke, šali, zapestnice) in meni to zadošča.
v kiku jaz kupujem baterije, pa še kakšne takšne malenkosti, recimo sem našla ful poceni neke plastične igrače za malega za morje in take drobnarije…vedno pa rada hitro grem ven, ker je gužva, pa v tem našem kiku je vedno polno ciganov, ki se drenjajo in klejejo zraven…cot tam še nisem nikoli gledala, ker si ne kupim majce za to, ker je 5 eur, in takoj se vidi razlika po kroju in materialu če kupiš kaj recimo dražjega kje drugje
V Kik sem nekajkrat sla (na hcerino zeljo), nic nisva kupili.
Drugace pa kupujem v emporiumu, peeku, hci obozuje new yorker, bersko, zaro, h& m… ( je pa res, da ce sem jaz zraven, meni v teh trgovinah roba ponavadi ni vsec.
Vcasih najde tudi kaj v mani. Zaenkrat se ne komplicira(13let) ce kupujemo skupaj ima najvec od bilabong, esprit, superge DC, ce kupujd s kolegicami gre v svoje trgovine. Vecje, drazje kupujemo skupaj, majcke, hlace lahko sama.
Jaz kupujem predvsem blazerje, hlace, bluze (sluzba) najvec Esprit, sOliver, mexx, hilfinger, tudi Apriori, marela, tudi se kaj od Mure, boss orange… Mora mi biti res vsec, pa odlocim se katera cena je sprejemljiva.
Moja sestra pa ogromno kupi v hm, mani, pa raznih drugih trgovinah (res pa mora precej pregledati kako je rezano, sešito….), kjer jaz ne najdem nic pametnega. Ampak ona najde in potem fantasticno skombinira, tako kot je ena prej napisala.
Imava drugacen stil, vsaka je po svoje zanimivo in lepo oblecena.
Samo pri cevljih sva enotni, kupiva dobre, usnjene cevlje (pred leti je ona kupovala cevlje plastik fantastik, nato ugotovila, da so usnjeni cevlji pac boljsi).
Vem pa, da si vsi ne moremo privoscit taksnega nakupovanja.
Imam ze dve kolegici, ki sta padli iz (ena fantasticnih) 3.500 neto in druga cca 2.000 neto na cca 800-1.000 neto, tako da nikoli ne reci nikoli (jaz pa ne grem v kik).
Forum je zaprt za komentiranje.