Z dveletno deklico na letalo, bi (ste) šli in kako je bilo?

Ne poznam razmer v detajle, a vseeno je drugače, ali greš v bolnišnico v Evropi ali v Aziji. Glede na to, da npr. že odrasli lahko fašejo kak virus takoj, že s samim sadjem ali ledom ali slabo kuhanim jajcem, sploh npr. v severnoafriških državah, je to za otroka toliko hujše, ker lahko prej pride do dehidracije in je morda potrebna zdravstvena oskrba.

Zavarovanje je seveda pomembno, a nekje bo treba kar vnaprej plačati, pa se potem povrne doma. Torej je treba razmisliti tudi o tem. In če se karkoli hujšega zgodi, je laže in hitreje priti domov z npr. Sicilije kot s Tajske.

Sploh pa se mi glede na dejstvo, da avtorico skrbi že sam let, zdi malo hecno sedaj voziti na drug konec sveta, ko lahko dobiš lepo sončno vreme v bližini. Če pa avtorica še sama ni bila nekje daleč, je prvič z otrokom še toliko bolj vprašljivo. OK, če bi šli januarja ali februarja, ampak septembra oziroma oktobra pa res ni treba tako daleč.

Pač moje mnenje.
[/quote]

mi smo veliko prepotovali z otroki, bili na tako odročnih krajih, da če bi se res kaj hudega zgodilo, ne vem kako bi do zdravnika lahko prišli, kakršnegakoli.
ampak to se ti lahko zgodi tudi doma, imaš smolo in noben zdravnik ti ne more pomagat … zato se mi zdi neko paniko v naprej delat brezveze … potem nima sploh smisla hodit kamorkoli.

kar se hrane tiče … po raznih hotelih (če niso res dobri) dobiš marsikaj … zato v eksotičnih državah jej to, kar jedo domačini … narejeno pred tvojimi očmi, na ulici, da vidiš kaj se uporabi, predvsem kako.

pravilo št.1 je, da moraš vedet kam greš, kakšno je tam življenje in na kaj točno moraš biti pozoren.
pravilo št.2 je, da za hrano in pijačo skrbiš sam … v kolikor to ni mogoče, se držiš osnovnih načel: nič kar ni termično obdelano
pravilo št.3 je, da vzameš pravo zavarovanje, ki ti krije stroške vsega

Pa saj ga nima. Smisla namreč, tole letanje po svetu. Pa še z otrokom, ki se je komaj dobro rodil.

Ne rečem, da je treba nujno potovati zaradi službe. Zato da boš videl še en hotel več in namočil noge v neko morje, ki ima le kakšno stopinjo več od nam bližnjega, pa res ne.

MonaCoin, verjetno si ti že pred prihodom otrok veliko potovala. Lastne izkušnje so veliko vredne pri tem, da potem tudi z otrokom hodiš naokrov. Če sam prej nisi šel dlje od Lošinja, je pa res malo nepremišljeno potem z otrokom rinit na Filipine in se zanašat na to, da se boš že znašel, če bo kaj narobe.

Najpomembnejše je, da si zrihtate prvo vrsto, kjer ni sprednjih sedežev, več prostora za noge, pa otrok se lahko vsaj malo giblje. Je pa tako, da ko je letalo nabito polno, je v njem tudi nekaj zelo majhnih otrok in tudi jok in kričanje. Pač, vzameš v zakup. Rajši poslušam jok, kot pa prenašam kakšno s parfumom it duty freeja polito damo. Tisto je pa res nevzdržno.

naša potovanja imajo povsem drug namen … in tudi način 🙂

kaj naj rečem …. težko verjamem, da bi komurkoli kaj takega sploh prišlo na misel 🙂
ampak ja, vem … 100 ljudi 100 čudi. mogoče je tudi to, da se o potovanjih z otroki več govori in piše pot, k boljšem razumevanju tega početja 🙂

naša potovanja imajo povsem drug namen … in tudi način 🙂
[/quote]

aja oprosti, vi ste eni tistih iskalcev avtentičnosti, ki ne rinejo v hotele, ampak med lokalce. isti šmorn, druga plat. letanje po svetu za brezveze. da o onesnaževanju planeta ne govorimo. in že majhne otroke je treba naučiti, kako je to fino. ja, dokler bo planet zmogel podpirati takle udoben lajfstajl, z avionom “malo na počitnice”., saj kaj pa je to takega.

Nič ne bi imela proti majhnim otrokom na malo bolj oddaljenih lokacijah, če se njihovi starši ne bi obnašali, kot da so zaradi tega nekaj posebnega.
Nedolgo nazaj sem na letalu doživela žensko z dojenčkom, ki je starejši gospe gladko rekla, da se bo morala presesti na notranji sedež (čeprav je imela številko sedeža ob prehodu), ker ima ona dojenčka in na sredini ne more sedeti. Starejša gospa se je presedla na drugi konec letala, samozavestna mamica pa si je prilastila dva sedeža in zaposlila vse stevardese, ker je bilo otroka med letom treba pomiriti, pa previti, pa nahraniti in tako naprej v nedogled.
Lansko leto v Grčiji pa je eden od teh dojenceljnov zbolel in potem je mama buzerirala vse možno osebje v hotelu in turistične vodiče, da so ji priskrbeli urgentni prevoz v bolnico.
Če potujete z majhnimi otroki, ker je to tako kul in ker pač niste komplikatorji, potem se tako tudi obnašajte. V resnici pa vam je otrok samo izgovor, da prisilite hotelsko in letalsko osebje, da se na ta račun 300% posveti izključno vam.

aja oprosti, vi ste eni tistih iskalcev avtentičnosti, ki ne rinejo v hotele, ampak med lokalce. isti šmorn, druga plat. letanje po svetu za brezveze. da o onesnaževanju planeta ne govorimo. in že majhne otroke je treba naučiti, kako je to fino. ja, dokler bo planet zmogel podpirati takle udoben lajfstajl, z avionom “malo na počitnice”., saj kaj pa je to takega.
[/quote]
oprostim 🙂

Mi letimo z našo hcero od njenega še ne 2. leta vsako leto 2 do 3 krat. Nikoli nobenih problemov. Glede pitja so ti ze svetovale, voziček zložis pri vstopu v letalo in ga dobiš tako nazaj, kar je super.
Nic ne skrbi, uživali boste. Mi smo leteli večinoma Turčija, Grčija, Egipt, ko je bila še predšolska. Zdaj pa po celem svetu, najrajši azija. Hčera vedno.uživa, ni.problema tudi če lwt traja 12 ur.

Hahah…v Italiji je normalno tudi , da je moški pr 40 letih še vedno doma pri mamici….

Ej avtorica
Da neusspet u depro padla ko se sekiras.