Vse moram sama

Mislim, da bi moral biti vsaj prijavljen na tvojem naslovu, sicer verjetno lahko tudi s pričami dokazuje, da je res tam živel, v koliko bi prišlo do spora, ampak bo malo težje.

Da ti varčuješ in daješ več kot on, je tvoje pravica, ne pa dolžnost. Za svoje stroške in denar odgovarjaš sama. Se ti ne zdi?

Če tudi on plačuje kredit za avto in je pisan na njega, potem je seveda logično, da polovični delež plačila, ki mu je še ostal, pripada tudi tebi.

Marko, kredit imam, torej mi od plače ne ostane kaj veliko. Torej je potrebno varčevati, se ti ne zdi?

Naveličana, svetujem ti, da stopita do kakšnega odvetnika in skleneta pisni dogovor o premoženju.

In kaj mi bo njegov avto?
Njegov kredit je občutno manjši kot moj.
In njegovega avta ne koristim.
In ga tudi ne rabim.
V bistvu sem se bolj kot ne že odločila, da ga nogiram. Ker imam občutek, da je totalni parazit. Potem pa se tako lepo nasmehne, je tako prijazen in tako naprej, da se spet premislim.
Čeprav vem, da bi morala zbrati moči in ga nogirat.
Da me preprosto zajeda.
Da mi je bilo veliko bolje, ko sem bila samska, vsaj kar se financ in dela tiče. Predvsem pa več prostega časa sem imela.

On troši SVOJ denar za luksuz, ker ima doma “deklo”, ki ga pedena, če je ne bi imel bi moral za vse to nekoga plačat ali postorit sam.
Glede na to, da živi v tvojem stanovanju za katerega ti plačuješ je v nekem smislu podnajemnik + da še koristi gospodinjske usluge (pranje, likanje, kuhanje…)
Očitno mu denar veliko pomeni. Predlagaj ne, zahtevaj!, da vse kar boš storila zanj (pomila krožnik, peglala, pospravila odvržene cote, sesala, kuhala…) naj enostavno plača ali pa sam postori. Glede na to, da ne prispeva k “stanarini” (beri kredit) mora še za tebe pomit posodo ali pa plačat svoj del. Postavi cenik za vsako storitev nap 5€ in plačilo vsak večer/teden, mesec bo predolg se bo preveč nabralo…. 😉 Če bo zamujal s plačili ga deložiraj….. 🙂

Glede na vse napisano ne bi bilo odveč se zavarovat pred takim preračunljivcem …:/

On_, če ne dobi storitve, mu jo da mama. Če ne dobi kosila, gre k mami jest.
Naveličana sem. DOjela sem, da bi ga morala v celoti prevzgojiti. Tega pa nočem. Nisem njegova mama. Star je pa že 40+.

Spider, po mojem bo bolje, da naredim tako kot si rekel na začetku. Da ga končno nogiram.

To je sicer res neumno, da če imaš svoje stanovanje, da se ti nekdo kar zastonj prislini.

Da pa ti gospodinjiš pa ni nič nenavadnega. Je pač tako, da se od ženske pričakuje,da kuha, lika, pere.

Zame mora biti ženska ženstvena, torej tudi dobra kuharica, gospodinja. Ne pa ta jamra kako ji je to delo odveč.

Nič se ne boj zanj saj ga bo mamica potolažila, stisnila k sebi, revčka ubogega, ki se mu godi krivica pri teh novodobnih “čarovnicah”….

Dvomim, da si ga sposobna spremenit v tisto kar si želiš/zaslužiš, ker njegov način razmišljanja ne zajema tega, da bi te dojemal kot enakopravno osebo. Naj bo kar pri mamici in njeni brezpogojni ljubezni, ker tvoja je pogojna (in to je edino pravilno), česar tak človek ne bo nikoli dojel…. :/

Ja in moški mora biti moški, ne pa mamin sinček, ki se od mamice preseli k ženski v njeno stanovanje.

Ah dejte no.
Pred časom je bila tule gor debata na temo, ko je ena imela svoje stanovanje, pa ne bi k sebi kar vzela partnerja. Pa jo je večina popljuvala, da je preračunljiva. In vsi bi takoj vzeli partnerja v svoje stanovanje, samo, ona je bila pa ta grda, ker ji je tudi denar pomemben.
Zdaj pa tule ravno kontra. Ker gre za žensko, ki je imela svoje stanovanje, vzela k sebi moškega pa je on zdaj parazit.
Če bi pa moški napisal, da ima stanovanje, da ne bi kar zastonj vzel ženske k sebi pa bi ga popljuvali še bolj.
Če že ima nekdo stanovanje, kaj bosta potem šla raje v najem?

Ja pubec, kaj pa potem sploh tak moški prinese v razmerje? Nič. Stanovanje je od ženske, kuha, pere, lika ženska, kaj dela sploh gospod v taki zvezi?

Ja točno to, nič.

Zato čist razumem samostojne ženske, da so raje same, ko da si nakopljejo maminega sinčka za vrat.

Pubec, seveda smo ji svetovali naj ga vseli. Da čimprej spozna, s kom ima za opravit. Zakaj bi pa odlašala?

To definitivno ni res, da smo vsi isti.
V sosednji temi je veliko napisanega o tem. Si le ena izmed tistih, ki v sebi nosi prepričanje, da mora ona poskrbeti za vse in zaradi tega prepričanja si tudi ujeta v takšnem odnosu. Utruja te predvsem tisti občutek, da moraš vse sama. In ne toliko njegova pasivnost. On je le posledica tvojih prepričanj in na nek način ta pravi tip zate, saj ti omogoča, da podoživljaš to, kar v resnici si.
Najprej sebi postavi meje. Delaj na tem, da se osvobodiš prepričanj, da moraš za nekoga skrbeti.
Prav tako pa mu spakiraj kufre, ker ga prevzgojila ne boš.

Ja in moški mora biti moški, ne pa mamin sinček, ki se od mamice preseli k ženski v njeno stanovanje.[/quote]
Če se moški preseli v njeno stanovanje, še to ni pogoj, da je mamin sinček.
Kakšen je, bo ženska spoznala šele čez čas, ko bo z njim živela.
Če ženska meni, da mora biti nekomu mama in za njega skrbeti, potem bo takšnega tudi dobila.
Saj se vedno najdeta prava dva, pa čeprav odnos kasneje postane muka.

In, ker si jih sam verjetno ne bo, razen če mu jih bo mama. 🙂

Pametno razmišljaš.
Samo sebi še to vcepim v glavo. In da me lep nasmeh ne sme zmanipulirat.

In, ker si jih sam verjetno ne bo, razen če mu jih bo mama. :)[/quote]
Stoprocentno si jih ne bo sam. 🙂

Saj se z vsem strinjam, le zadnji stavek je malo čudno spisan. Razmišljanje, kot je, bit raje sam, kot pa da si nakoplješ tega in tega ni najbolj učinkovito. Ker, če si skoplješ luknjo, ki ti potem ni všeč, se moraš vprašat, zakaj si skopal takšno luknjo in ne drugačno, tako ki ti bo všeč.
Če se ženska smatra za samostojno, še ne pomeni, da ne bo pritegnila nase spet maminega sinčka, saj ima tudi ona v sebi en vzgib (vedno za vse sama), da ga nase sploh potegne.

Jaz sem bila v drugačni situaciji. Priselila sem se jaz k njemu. In ker sem bila priseljenka, sem se trudila, da bi bila pridna, da bi delala. Stvar se je končala tako, da sem se vsega naveličala in šla stran.
Prišla pa sem k njemu, v hišo njegovih staršev, sicer sva imela stanovanje posebej, ampak v hiši njegovih.
Izkazalo se je, da sem mu dekla. Zdaj mi je bolje. Res da plačujem stanarino, imam pol manj dela, veliko več časa zase.

Je on pričakoval od tebe, da si se tako trudila ali si bila ti tista, ki si verjela, da moraš bit hudo pridna, zato da boš sprejeta? V tem je velika razlika.

On je pričakoval ja. In se ni dal krenit. Navajen mamine postrežbe, je pričakoval, da bom jaz stregla.
Pa se mu je ubila skleda.
Veliko bolje mi je, ko sem na svojem pa čeprav je treba stanarino plačevat.

A ni zaključek takih debat, da je najbolje, če moški in ženske živimo ločeno?