Vprašanje Ninočki

Lep pozdrav!

Prebrala sem tvoj opis kampa Marijo- Čeprljanda. Prosila bi te še za par informacij če lahko.

Ali je to velik kamp?
Je v tem času polno zaseden?
Je mir?
Se da kam s čolnom priti?
Kakšna je plaža (skala, mivka)?
Je senca?

Midva se konec tedna odpravljava kampirat ali na Ugljan ali Pašman, Poznaš kaj Dugi otok in Iž? So tam kampi?
Rada imava čimmanj ljudi, male kampe, raje slabše urejene, ker ni “nobel” turistov. Bolj Robinzon varianta.

Hvala za odgovore.

LP

oj,
tule je par podatkov, upam, da še nista šla in vama bodo koristili:
– ta kamp ni velik; je na enem malem polotočku jugovzhodno od mesta ugljan.

– kako je z zasedenostjo letos, ne vem, je pa res, da se – tako kot se mi zdi povsod po dalmaciji – vedno bolj polni s turisti; v primerjavi s cca 7 let nazaj, ko sem bila prvič tam, je bilo lani kar veliko bolj polno. vendar – to ni taka gužva kot v velikih kampih; kljub temu, da ga ljudje, predvsem zaradi izjemne gostoljubnosti lastnika, čedalje bolj odkrivajo in obiskujejo, je še vedno zelo prijetno, no vsaj lani je še bilo. poleg tega je lastnik zelo moder mož in razporedi svoje goste nekako tako: večje družbe in družine parkira tja, kjer je več šotorov, prikolic ipd., pare, za katere misli, da rabijo samoto, pa bolj na samo :-))))

tako da – mir v bistvu je. tudi lani, ko je bilo kar polno, sva imela pod najinim borom popoln mir in intimo, hehe 🙂

– s čolnom se seveda da priti, odvisno od tega, kam bi šel – lahko npr. raziščeš sosednja otoka rivanj in sestrunj, se odpraviš na severozahodni rt ugljana, v muline, na jugovzhodni konec, npr. v ždrelac, podaljšaš do pašmana, ali pa jo mahneš še dlje, do iža, rave, dugega ipd. lahko se zapelješ tudi v zadar …

– plaža v kampu je na vzhodni obali skalnata, na severni pa skalnata + kakšna majhna peščena zaplata se tudi najde.na sosednjem rtičku so spet lepe skale, v zalivu med obema rtičkoma je nekoliko zbetonirano, predvsem zaradi otrok. če imaš čoln ali pa tudi peš, lahko raziščeš plaže na jugozahodni in jugovzhodni strani otoka, npr. nasproti kukljice: sabuša, nasprotni kali: lamjana (sta vela in mala, v eni je ladjedelnica, v drugi je za kopat), potem ždrelac in tam okrog … imaš kar dosti izbire.

– senca v kampu je in to kar gosta, edino na sredini je ni, kje so posajene oljke in fige, ampak tam so itak parkirani kakšni avtodomi ali avti ipd.

– “nobel” turistov definitivno ni, ne na ugljanu ne na pašmanu, vsaj ne v ogromnih količinah :-)))) v kukljici na ugljanu je malo bolj “turistično”, ampak daleč od “nobel”. z urejenostjo marijevega kampa je takole: nič ni “nobel”, je pa vse zelo čisto in, kar je meni najbolj všeč, natur :-)))) tako npr. lastnik zbira plastične flaše po kampu (da ima pozimi za vino), zbira organske odpadke (za živino, ki jo ima doma), pa še kaj bi se našlo. všeč mi je, da rtička, na katerem je kamp, ni nasilno zbetoniral, ampak je odstranil le nujno potrebno vejevje, da se lahko hodi. sicer pa za vsako bilko trikrat premisli, ali jo bo izruval/posekal, ali ne – če se le da, je ne, ampak raje spelje potke kje drugje. tako da – kamp ni povsem robinzon, zelo se čuti skrbna marijeva roka, je pa blizu tega. no, zaradi več gostov zadnja leta so postavili nove wcje, kar zelo prav pride, ker so bili stari samo trije in je bila ponavadi vrsta (kar pa ni motilo velikega duha, saj se je ta ponavadi vrsta preselila v “recepcijo” (beri bajtico, v kateri imaš vse od hladilnika, skrinje, blazin, čolnov, štedilnika, pribora, čebule, krompirja, orodja) na eno, dve, par bevandic :-)))) večerna higiena se je tako ponavadi npr raztegnila na par prijetnih uric :-)))) v bistvu je tako, da zna marijo, tudi če je ljudi več, narediti iz vsega skupaj eno tako družinsko vzdušje – tej družbici se seveda lahko priključiš ali pa ne, kakor ti ustreza. zato pravim, da se gneče, tudi če je, ne čuti. aja, pa na starih wcjih je treba malo paziti, dva sta čučavca in ko vodo potegneš za sabo, je fino, če si takrat z eno nogo že zunaj :-))) sperejo se namreč temeljito :-))) je pa morska voda v njih, tako da je res fajn razkuženo :-). no, novi wcji so tipi-topi.

– za dugi otok vem, da kampov ni (vsaj predlani jih še ni bilo), na ižu pa mislim, da so, ampak ga ne poznam tako dobro.

v glavnem – mislim, da se vama splača pogledat k mariju, sicer pa je po ugljanu in pašmanu menda še nekaj podobnih privat kampov (čeprav – kar se mene tiče, marijo rulz :-))))) sploh se zdi, kot da se je poletna gneča ugljana in pašmana nekoliko izognila; saj so turisti, ampak še zdaleč ni tako zabasano kot npr. v tem času na murterju ali kje drugje. in cena je pri mariju res zmerna, če se temu lahko tako reče (ne bi rada rekla poceni, ker tega, kar tam dobiš, itak ne moreš plačat z ničimer).

morda še to: če bosta izbrala ugljan/pašman, ne izpustita vzpona na sveti mihovil; pod trdnjavo prideš po ozki cestici z avtom, nato pa imaš še cca 5 minut hoje (ampak vzemita ornk čevlje, ne kakšnih šlapk) do najlepšega razgleda daleč naokoli – vidi se na jug od kornatov in še dlje pa vse do silbe, oliba na sever … če imaš srečo, celo v italijo.

tako nekako.
uživajta!

pardon – šele zdaj vidim, da si ženskega spola, se opravičujem za pomoto 🙂

Ninočka, 1000x hvala za informacije. Odpotujeva jutri popoldne ali najkasneje v nedeljo zjutraj. Verjamem, da bo lepo, upam samo, da bo vreme prijazno. Berem o nekih neurjih na jadranski obali in me malo skrbi, po drugi strani pa bo mogoče več prostora, če so se pobrali domov.

Še enkrat hvala.

LP

če gre sklepati po temle za naslednjih par dni, bosta imela čisto ok vreme (ponavadi se mikroklimatske razmere kar precej razlikujejo od splošnih napovedi, neurja so pa sploh bolj lokalne narave in verjetno niso po vsem jadranu …):

na ugljanu pa sploh nerado dežuje, vprašajta marijota 🙂 (če pa res pride do resnejšega neurja, za svoje goste v kampu zagotovo poskrbi – se je že zgodilo, da je tiste najbolj mokre preselil k sebi domov).

aja, pa kakšno poročilo bi bilo super 🙂

Obljubim, ko prideva nazaj.

LP

si že nazaj? kako je bilo? (če ni bilo vredi, jst nč kriva :-))))

Sem, sem napisala v Izkušnjah pod Kamp Mario Ugljan.
Si kriva, ker je bilo super in bom drugo leto spet tam. Ni pa čist sigurno, če ne tud že spet septembra.
Mario je fantastičen, ljudje tudi, ker so preprosti in jim ni do afnarije, pa v glavnem so bili sami pari. Pa romantična vasica (se spomniš tiste zapuščene vile iz leta 1929, tam malo naprej od marine (ob obali)?
To je blo pa že čist preveč.

Če imaš še kakšno tako lokacijo na zalogi, samo naprej!!

LP

hehe, to je pa super slišat 🙂
sicer pa ja, mam še lokacije. samo jih zaenkrat še ne izdam :-)))))
grem brat, kaj pišeš 🙂
lp

aja, vile se pa spomnim, ja. na otoku jih je kar precej takih, so tudi mene čist začarale. kaj pa na mihovila, sta šla?

veš kaj mi je čudno, ko praviš, da v vasi (sklepam, da misliš ćeprljando) ni trgovine? kolikor se spomnim, je bila, taka majhna privat – od marjotovega kempa čez rtiček se je šlo kar po eni stezici, sicer pa je bila, če si prišel z glavne ceste v vas točno nasproti dovoza v ćeprljandski zalivček – na drugi strani. tam, ob štacuni, so se ponavadi zbirali tudi vaščani – moški so ponavadi ob vikendih pozno v noč peli klapske pesmi, potem so pa tamlajši od tam odvandrali v lokale plesat. ne vem pa res, če je še sedaj tako, bi ti bila hvaležna za info.

Dol v sredini Čeprljande (ob marini) je samo en mali kiosk, kjer prodajajo pet majic, nekaj časopisov in kornetov. Mal naprej je majhen lokalček, eni pravijo da je pizzerija, mislim da se reče Cima. In to je vse. Trgovine v sami vasi zagotovo ni. Sem Maria vprašala in je rekel da je ni, da je v Ugljanu. Če se gre z avtom proti mestu Ugljan, se malo prej zavije levo in je en “supermarket” (ampak je zelo majhno in ubogo). Tle je men totalno počil film zaradi prodajalk, totalno neprijazne, katastrofa. V samem mestu Ugljan je precej bolje. Mesnica,trgovinice, lokalčki, pošta. Zelo pozitivno sem bila presenečena nad tržnico s sadjem in zelenjavo, super založena, sveže, poceni in prijazni prodajalci. Najin lokalček je bil naprej od tržnice, tam ko imajo nek potapljaški center. Lokal je na eni strani ceste, nasproti pa imajo nadstrešek in mize, nekaj je strehic iz palmovih vej (fajn pogruntacija), pa biljard je zraven na prostem. Zel udobno, super capuccino.
Naprej če se gre peš po stezi ob morju, se pride direktno v Čeprljando. Dokler nisva pogruntala, da se da peš, sva hodila z avtom, ampak je ob morju super. Sami borovci.
Drugače sva prevandrala cel Ugljan in Pašman, v Tkonu imajo dve pekarni z odličnim kruhom (Hajduk in še ena), pa en restavracija ob obali je kar v redu, v Preku je pa edina pumpa na otokih, je grozna gužva, še posebno ko pridejo ljudje s trajekta, se vse zaštopa in nimaš kam.
Tam je ena v redu restavracija Ivo, tam sva jedla morsko hrano, zelo dobro pripravljeno, samo meni so se lignji zamerili. Navajena sem na male naše, tle so mi pa dali dva velika in to je vagalo 40 dag. Predstavljaj si! Napol kit. Me je precej minilo. So me pa opozorili, da bi morala zahtevati II. klaso (to so majhni), samo kaj sem pa vedla. Veliki lignji niso tako mehki in tudi na pogled tako tako. Lovke so bile velike kot moja dlan in prsti. Nasploh je fajn natakarje vprašat, kaj dobiš na krožnik, lepo razložijo, pa če hočeš kaj po svoje, tudi ni problem.
Čeprljanda je v družabnem smislu čisti pogreb, ampak to sva midva iskala. Par ljudi, ki se vsi pozdravljajo, so prijazni, takoj se zapleteš v pogovor in to je to.
Drugače ima pa Mario velike probleme s sosedom na drugi polovici zaliva. Jemlje mu vodo, gosti ne upoštevajo miru po 10-uri, pravi da je policija redno na obisku. Sam kreg, mislim da so imeli ravno te dni tudi nekaj na sodišču. Se sploh ne pogovarjata, prijave letijo sem in tja, ampak to se sploh ne čuti, nas je nosil po rokah. Mario ima nekaj zemlje tudi tam pri tistem lastniku in mislim, da si jo on lasti, da imajo njegovi gostje parkirišče ipd.. So mu jo pa nekaj vzeli, tam na vrhu kampa, preden se spustiš dol k obali, tam kjer ima družinsko hišo. In če sem ga prav razumela, se tudi toži. Kolikor je zlati in prijeten, ko začne to razlagat, vidiš, da je oster ko hudič. Se ne da.
Drugam nisva šla, tako da ne vem, mogoče sva kaj spustila, pa naslednjič.
LP

hehe, tole z lignji me spominja na picerijo v mestu ugljan ene sedem let nazaj.
natakar: “kaj pa boste?”
midva: “kakšne imate pa pice?”
natakar: “kako kakšne?”
midva: “ja tko, kakšne pice imate – katere vrste?”
natakar: “kako vrste, imamo pico.”
in sva pojedla pico 🙂 ni bila švoh, ampak odtlej sva raje hodila v odlično picerijo v muline :-)))))

ja, s sosedi je imel pa marijo že precej let težave, ampak, kot praviš, tega se v kempu ne čuti. nasploh se pri mariju vidi, da je človek – z napakami in dobrimi lastnostmi, kot mi vsi, in tega niti ne skriva. morda se tudi zato tako dobro počutimo tam.

no, v glavnem – po tvojem opisu sodeč so vse stvari še vedno na svojem mestu, samo štacuna se je zaprla, pa dobro, kakšna inovacija mora tut bit :-)))

uživajta še naprej!
LP