Situacija je taka: pred mnogo leti sem naredila vozniški izpit. Ni šlo ravno z lahkoto, hočem reči, nisem neki naravni talent. 🙂

Potem nisem nič vozila. Najprej ni bilo denarja za avto, potem ni bilo potrebe, potem spet ne denarja … Point: odkar sem naredila zadnjo uro v avtošoli, nisem sedla za volan.

Zdaj imam spet željo, da bi vozila. Avto bi si lahko sposodila pri možu,svojega si ne morem privoščiti. Ne vem pa, kako se lotiti – a bi morala nekaj ur spet pri avtošoli odvoziti, ali bi kar moža vzela za inštruktorja ….?

Če je bil kdo v podobni situaciji, lepo prosim za kkašen nasvet in vzpodbudo!

Hoj,

Jaz ne bi nikoli vzela moža za inštruktorja. Plačaj si kakšnih 5 do 10 ur v avtošoli, povej kakšna je situacija in ti bodo zagotovo pomagali.

Lep dan vsem

Vsaka avtošola ti bo rada pomagala in ti se boš privadila oz. navadila pravilno voziti, ne po moževo. On ima pač svoj stil vožnje, zato je bolje, da se spet privadiš voziti pravilno in si kasneje s prevoženimi kilometri ustvariš svoj stil vožnje.

Vsekakor raje plačaj nekaj ur v avtošoli! Te razumem, saj sama nisem vozila 5 let in popolnoma izgubiš tisti filing za avto, pa rutino (gledanje v ogledala, občutek za lego na cesti itd.). Le pogumno!

Moja teta je bila v isti situaciji. Imela je izpit, vozila pa po mojem ni 20 let. Plačala si je ure v avtošoli, mislim da jih je imela okrog 20, ker je bila že malo starejša, pa res dobro se je hotela spet naučit. Zdaj vozi povsod brez problema. Strica (se pravi njenega moža) pa tudi ni hotela za inštruktorja, čeprav je bil prepričan, da je avtošola metanje denarja stran in da jo on vse nauči “v eni uri”. Je rekla, da ne bi rada postala morilka na stara leta :)))

Mislim, da imajo prav posebne programe za ljudi s podobno tezavo. Vsaj jaz sem enkrat videla reklamo.

Hvala vsem za nasvete!

Se mi bo kar lažje odločiti in stopiti do avtošole. Še najbolj me je nagovoril stavek Vanikine tete, da ne bi na stara leta rada postala morilka, to mi je dalo mislit. Koneckoncev cesta ni računalniška igrica, kjer lahko voziš formulo po mili volji in se tisočkrat razletiš.

hmmm, mogoče sem malo nerodno napisala, teta je mislila, da ne bi ona strica ….., ko bi ji solil pamet med učenjem. Ampak drugi pomen tudi ni neumen :))

Hja… avto je najbolj množično uporabljeno orožje….. Žal se tega večina voznikov ne zaveda ko sede za volan…

Vanika,

to sem se nasmejala zdaj, ko vidim, kako sem te narobe razumela in kako mi je ravno to dalo mislit 🙂

Je pa nekaj res: tudi moj bi bil v nevarnosti, če bi me on učil vozit 🙂 Tako da ja, teta je imela že prav! :))))

Saj nič hudega, če si tako razumela :))
Dobro je kdaj premisliti tudi to, da smo na cesti lahko tudi mi povzročitelji in ne samo “da drugi kaj storijo nam”. Mojo znanko je ustavil policist kmalu po tem ko je naredila izpit. Na vprašanje, kako ji kaj gre vožnja, je rekla, da jo je še vedno strah. Odgovoril je, da je to v redu, ker nabolj nevarni so ljudje, ki jih ceste ni niti malo strah in mislijo, da so kot superman, njim se ne more nič zgoditi, na posledice svoje vožnje za druge pa tako ne mislijo.

Po 30 letih odkar sem naredila izpit sem prišla v situacijo ko sem bila primorana spet voziti, edina povezava s svetom je bil avto, prej sem vozila samo dve leti. Si moreš mislit! Pa sem vzela 20 ur v AŠ in pričela spet voziti, dojemala sem neverjetno hitro, bila pohvaljena od inštruktorja:-)); sedaj pa uživam in “nihče me ne ustavi”:-)))
Kar korajžno v AŠ in za volan – ne vozi ne prepočasi in ne prehitro!
Užitek je!

od moža si sposojaš, ker si svojega ne moreš privoščiti? s kom ti živiš?

Ne vem, no…pri nas so otrok, stanovanje, avto in položnice skupne reči, ne delimo jih na tvoje in moje.

JAz nisem vozila več kot 10 let, še vozniška mi je vmes potekla, potem sem se pa nekega dne odločila (zaradi potreb v službi), šla podalšat voznisko in se na najbližji avtošoli prijavila za obnovitvene ure vožnje. Imela sem super inštruktorja, po 10 uri mi je rekel, da ga ne rabim več.