Vok
Na splošno je vok namenjen za hitro opekanje zelenjave in mesa, glede na to, da je mišljeno res hitro in na veliki vročini, mora biti vse narezano na približno enake rezance. Veliko časa vzame, da vse pripraviš, potem je narejeno prej kot v 10-ih minutah. Ni pa primerno za večje količine, za 6 ljudi za celoten obrok težko, za 4 komaj.
Variant je nešteto, princip pa je ta, da najprej na malo olja spražiš recimo čebulo ali por, potisneš nekoliko na rob, v sredino na trakove narezano meso, ves čas mešaš, da se na hitro opeče, potisneš nekoliko navzgor na rob (tam je manj vroče kot v sredini), v sredino daš na rezance narezano najbolj trdo zelenjavo (npr. cvetačo), nato po vrsti in trdoti vse drugo (npr. korenček, brokoli, papriko, zelje, kolerabo…). Na koncu vse zmešaš, začiniš, mogoče malo sojine omake.
Variacije. Samo zelenjava kot priloga. Med opečeno zelenjavo daš ohlajen kuhan riž, vse skupaj zmešaš. Namesto riža je lahko katera koli kaša, kuskus itd. Namesto mesa so lahko morski sadeži.
Prva leta, ko smo dobili vok, smo mislili, da je to za kuhanje zelenjave (no, saj je res lahko). Na opečene kocke mesa smo vrgli na kocke narezan krompir, na koščke narezano različno zelenjavo, posolili, začinili in zalili z dobrega deci vode. Potem smo pokrili in 20 minut pustili čisto pri miru na najmanjšem ognju, brez odkrivanja. Nastala je jed, enakomerno skuhana, nič razkuhana, nič vodena. Danes raje opečem, ker mi je bolj všeč okus na hitro opečene zelenjave, vendar tudi tisto prvo je vsekakor dobro.
Brala sem, da se menda v voku krasno pečejo palačinke. Kokice. Ocvrejo manjši koščki, predvsem zelenjave, sploh če imaš žičnati del za odtekanje maščobe. Če imaš vložek za soparjenje, se lepo sopari zelenjava, skuhajo štruklji, tudi zamrznjeni.
Vok ima točno določeno kitajsko tradicijo, lahko najdeš kakšen članek (na Kulinariki zagotovo). Danes je stvar domišljije, bolj zdravega načina kuhanja, novih okusov. Krasna stvar. Če bi bilo po moje, bi 90% drugih loncev nesla v shrambo, v resnici je žal obratno. Tako da le pogumno z vokom.
LP Mimi
Sem ti hotela nekaj o voku napisat, pa ti je Mimi povedala že vse to, kar bi ti sicer jaz.
Princip zdaj poznaš. Jaz dam od začimb poleg sojine omake še mešanico kitajskih začimb, včasih malo riževega žganja ali sezamovega olja (za lesk). Dodajajo tudi ingver, česen…
Večkrat poleg skuham kitajske steklene ali pa kitajske navadne rezance (so na policah s kitajsko hrano). Od rižev mi je zelo dober basmati, vendar ga nikoli ne zmešam v jed, ki jo pripravim v voku – serviram posebej.
Veliko uspehov pri vokanju! 🙂
Moje predhodnice so že veliko napisale. Vse je zelo res in uporabno.
Dodajam pa komentar k Mimini navedbi, da je na robu voka manj vroče kot v sredini. To velja za vok, ki je na električni kuhalni plošči. Če je vok na plinu, potem je tudi rob zelo vroč. To je ena od prednosti kuhanja v voku, da je celoten vok zelo vroč (in ne samo dno posode). Pri postopnem dodajanju sestavin se le te zaradi velike površine voka takoj začnejo opekati in to je eno od bistvenih značilnosti pripravljanja kitajske hrane v voku. V nasprotju s klasično pripravo hrane, kjer je relativno majhna vroča površina, in ko dodamo sestavine je prva reakcija ta, da se posoda in dosedanje sestavine v posodi ohladijo in nove dodane sestavine se počasi začnejo segrevati in kuhati.
Vok je značilen tudi za indijsko kuhinjo, kjer pogosto pripravljajo razne curryji. Slovenski verziji curryja bi lahko rekli golaž.
Ker ima vok veliko površino, se pri nas uporablja tudi za peko celih rib in tako glava in rep ne gledata iz ponve.
Forum je zaprt za komentiranje.