Vnukinj skoraj ne vidim več, pogrešam jih.
Hčerka je pri 22 letih postala že drugič mamica. Ima dve čudoviti deklici. Starejša je sedaj stara 6 let, prvošolka, mlajša pa ima dve leti manj.
Zelo rada bi se več družila z njimi pa mi čas (pustimo zdaj to situacijo), preveč ne dopušča, saj sem tudi sama še vedno zaposlena, med drugim pa živimo vsak v svojem kraju, en od drugega smo oddaljeni cca 60 km.
Še takrat, ko se komaj dogovorimo pa imajo ”ta mladi” vedno neke svoje plane in druženje pade v vodo. Sploh zdaj, ko smo vsi še toliko več doma imam pomisleke, da vnukinji kmalu ne bosta več vedeli kdo jima je babica in seveda dedek.
Moj mož sicer pravi, da naju bodo še kako potrebovali in da bo že prišel ta čas, jaz pa tega občutka nimam.
Preracunavaj.
Pri 22ih je postala drugic mama, starejsa je stara zdaj 6,mlajsa je 2 leti mlajsa…
Torej je prvo rodila kdaj?
[/quote]
V vsakem primeru je zgodba fejkana. Kdo napiše: Pri 22ih je postala drugič mama, ta otrok ima pa zdaj 4 leta, WTF. Če že, bi rekla, prvič je postala mati pri 20ih, pa to je tudi irelevantno. Relevantno za povedat, da je hči postala mama, bi bilo, če bi zdaj rodila. Torej ženska je zabluzila, še ena izmišljena štorija.
Tvoja hci potrebuje vec pomoci pri varstvu otrok, pospravljanju, zlaganju perila itd. in nima casa posedat in kofetkat. Veliko idej:povabi otroke k sebi na pocitnice cez vikend, ko prides na obisk ne pricakuj, da te strezejo ampak odpelji otroke na igrisce, sprehod, se aktivno igraj z njimi, da mama lahko v miru kaj postori. Ce ji uspes zloziti se perilo takrat, ko mama kuha vecerjo pa sploh dobrodoslo. Izkoristi cas dokler so vnuki majhni in si ustvarite cudovite spomine.
To je pač življenje. Tudi vi ste bili zasedeni ko ste imeli svoje otroke, pa je bila služba, šola, še kaj doma za narest, pa niste uspela ravno povsod skakat še po obiskih. Mlajšim družina ni toliko pomembna kot enkrat kasneje ko smo starejšim, pa naj uživajo če lahko. Še prehitro bo tudi njim voda tekla v grlo od vseh obveznosti.
60 km ni nobena razdalja. Mi imamo do enih starih staršev 100 km, do drugih pa 120 km. Kjer je volja, je tudi pot. Je pa res, da mi ne uletavamo k njim nenapovedano, oni pa k nam tudi ne, vsi spoštujemo, da ima vsaka družina svoj ritem, svoje življenje. V glavnem se vidimo med vikendi (seveda ne zdaj v korona časih).
sosedi imajo hčer in vnuke na kitajskem. Redno so v stikih preko skype. Sploh s starejšo se lahko že dosti pogovarjate tudi na ta način. Sicer pa 60 km ni konec sveta, v eni urici ste do njih, enkrat na teden si pa res lahko splanirate obisk in greste. Dvomim, da tudi oni celo soboto in nedeljo pohajajo in niso eno uro doma, ko bi vi prišli na obisk. Povabite jih za vikend na kosilo ali pa ponudite, da pridete skuhat nedeljsko kosilo k njim, dvomim, da bo 22 letnica zavrnila…. pa boste skupaj nekaj časa.
Pozdravljeni,
Prvič pišem tukaj in upam da bom dobila vsaj kak normalen odgovor. Torej imam 3 otroke in vceraj sem ugotovila, da sem spet noseča. Partnerju še nisem povedala ker sem mnenja, da bo želel splav. In ravno tu je moja največja dilema. Namreč imela sem zaščito (obročke) in se to sploh nebi smelo zgodit. Jaz vem, da psihično splava nebi prenesla in prav tako vem, da bi sigurno krivila partnerja, če bi se vseeno odločila da splav naredim. Ali naj mu sploh povem, da sem noseča? Razmišljam v smeri, da bi pocakala do 10 tedna in mu šele potem povem… Vem da je to sebično in da mu delam s tem krivico, ampak jaz res ne morem čez to, da bi naredila splav, saj sem imela spontanega pred leti in sem se komaj pobrala. On to ve, ampak sem vseeno prepričana, da bi me prepričeval v splav. Prosim za kakšen pameten nasvet.
Danica D, 29.10.2020 ob 13:34
Hčerka je pri 22 letih postala že drugič mamica. Ima dve čudoviti deklici. Starejša je sedaj stara 6 let, prvošolka, mlajša pa ima dve leti manj.
Zelo rada bi se več družila z njimi pa mi čas (pustimo zdaj to situacijo), preveč ne dopušča, saj sem tudi sama še vedno zaposlena, med drugim pa živimo vsak v svojem kraju, en od drugega smo oddaljeni cca 60 km.
Še takrat, ko se komaj dogovorimo pa imajo ”ta mladi” vedno neke svoje plane in druženje pade v vodo. Sploh zdaj, ko smo vsi še toliko več doma imam pomisleke, da vnukinji kmalu ne bosta več vedeli kdo jima je babica in seveda dedek.
Moj mož sicer pravi, da naju bodo še kako potrebovali in da bo že prišel ta čas, jaz pa tega občutka nimam.
Resno glede let in letnic? Mislim, ja, saj se morda zgodi … ampak čisto običajno pa to ni. Hči je rodila pri 16 in 18?
Forum je zaprt za komentiranje.