viza za Nemčijo ! ?

Šel sem preko Nemčijo na Malto z družbo Condor. V Nemčiji mi na check in okencu oslužbenka pravi, da rabim za Malto vizo, da tako piše na računalniku. Nato je še nekam pogledala in rekla da je ok in da ne rabim. Nato se vračam iz Malte v Nemčijo kjer so me komaj spustili na letalo. Ponovno težava glede vize, sedaj za Nemčijo. Oslužbenki je bilo jasno, da ne rabimo slovenci za Nemčijo vizo toda na ekranu ji je tako napisalo. Poklicala je šefa, ki je nato skoraj celo uro hodil z enega konca na drugega, opravil ne vem koliko klicev. Na koncu ko mi je ostalo le še nekaj minut so me spustili na letalo, čeprav še vedno niso uredili in so bili še vedno precej zaskrbljeni.
A je imel še kdo podobne težave?

Ne. To si preprosto ne znam razlagati. Jaz sem v Nemčiji 6, 7 x na leto, med drugim tudi večina letov začnem v nemčiji. Ampak, verjetno je bilo vsakemu jasno, da kot člani EU med sabo ne rabimo viz! 🙂

Jaz bi rekla, da so pri vnosu podatkov v računalnik zraven po pomoti pritisnili še kakšno tipko, ki se je kasneje izkazala kot zahtevek po vizi. Bi rekla, da je bila samo človeška napaka, ki pa te je verjetno stala precej časa in zagotovo tudi malo živčkov.

Pa srečno prihodnjič!

Ena iz zgodovine: Benetke, 1999 leta, jaz hocem na letalo za Miami, koncni cilj Gvatemala. Viza za Gvatemalo v potnem listu. In evo, se cekiram, zraven punce za pultom sedi en lepo pocesan mulc v zlikani obleki. Punca me hoce vpisat – opaaaa, mladenic postavi trditev da Slovenci ne moremo v Gvatemalo! Da ne morem na letalo! Naj grem kar domov….Jaz stojim tam s placano letalsko karto, vizami za SAmeriki in prtljago. Mu razlagam, maham s papirji, aja komu so vsi verjeli – njemu! Se nabere en kup ljudi z letalisca naokoli, gledajo racunalnike, dokumenta, vse je OK, a on goni svojo. In tako traja eno uro….ni bilo vec zabavno, letalo odhaja, jaz se zmeraj pred pultom, vsi tekajo gore dole, moj potni list je zamenjalo 10 ljudi, evo me zagrabi panika…

Nato tik pred zdajci prevec pametni fant zgine, punca me hitro cekira, letalo me caka in jaz cel presvican dobesedno pritecem na letalo. Ne bev, ne meu…..kot da se ni zgodilo nic….

Ni primerjave z Nemcijo, ampak prav malo je manjkalo pa bi ostal brez potovanja……ne zaradi racunalnika ampak zaradi lokalnega vseveda…

Sama sem šla na Malto pred dvema letoma (iz Benetk) pa me ni nihče nič vprašal glede vize.
V Nemčijo potujem večkrat v letu, vse je B.P.
Edina izkušnja je bila s Ciprom, ker moj potni list ni veljal tri mesece od dneva povratka pa smo vse zrihtali saj Slovenija naj ne bi bila problem (smo bili že kandidati za EU).
Zanimivo pa je bilo mesec pred našim vstopom v EU ko me je uslužbenka na letališču v Švici spraševala, če rabim vizo za Belgijo. Haloo!! Sem jo debelo pogledala in izustila, da saj sem vendar iz Slovenije in da bomo v mesecu dni v EU. Ona pa hladnokrvno pa kaj poltem, da oni pa niso ter da tudi Bosna pa Bulgarija pa te države rabijo vizo in da lahko bi jo potrebovala tudi jaz. No to je bilo bolj nesramno govorjenje kot pa resnična zahteva po vizi.
Srečno!
Nataša

Jaz sicer v Nemčijo potujem malokrat, se mi je pa zgodilo pred leti, ko smo se v Tuniziji pogovarjali z Nemci, da niso imeli pojma, kje je Slovenija! Res je, da takrat še nismo bili v EU, a moje začudenje je bilo veliko.

Podobnih zapletov sem imel precej največja (beri: najdlje trajajoča) sta naslednja:

– letališče Frankfurt: (Lufthansa): nočejo me spustiti na letalo za Singapur, ker v računalniku piše, da Slovenci v Singapuru lahko ostanemo le 15 dni (kar je sicer res, je pa tudi res, da na letališču vsi avtomatsko dobijo žig za 30 dni), imel pa sem vozovnico za 3 mesece. Letališka delavka ni hotela slišati o tem, da ne bom 3 mesece v Singapurju, pač pa bom vmes odšel v Malezijo. Pomirila jo je šele moja izjava, da me v Singapurju čaka žena.

– letališče Kairo: (Lufthansa): žene (malezijski potni list) nočejo spustiti na letalo za Budimpešto, ker trdijo, da za Madžarsko potrebuje vizo, kar seveda ne drži. Ne pomiri jih niti dejstvo, da je bila njena viza za Egipt izdana v Budimpešti (!) – kako je torej mogoče, da se v Budimpešto ne bi mogla vrniti? Traja kakšne pol ure, nato naju končno spustijo na letalo.

Razlog za zaplete je dejstvo, da so letalske družbe odgovorne za to, če kakšnega izmed njihovih potnikov ne spustijo v ciljno državo. Z drugimi besedami: če potnika ne spustijo v državo, ga mora letalska družba prepeljati nazaj v izhodiščni kraj – na svoje lastne stroške. In ker informacijski sistemi letalskih družb niso vedno ažurni (to je bilo posebej čutiti tik po vstopu Slovenije v EU), lahko pride do omenjenih zapletov.

Podobne zgodbe sem slišal tudi od prijateljev, vendar nihče izmed njih ni dejansko zamudil letala oziroma nikomur niso dejansko prepovedali vstopa na letalo.

Torej: na letališča se odpravljajmo zgodaj!

Daniel

hja, zabavne te zgodbe…
ampak da ne bomo “pljuvali” samo po delavcih tujih letalskih druzb, je tu ena lepa zgodba z Brnika, ki mi jo je pripovedoval en gospod.

Leto: 2004; Let: Ljubljana – Sal (Zelenortski otoki)
Ker gre za mednarodni let v no-schengen cono, se gospod odloci, da bi rad prijavil svojo videokamero pri cariniku. Pa ga ta cudno pogleda in mu “poznavalno” obrazlozi, da so Zelenortski otoki v EU in da ni potrebno nic prijavljati. Se dobro da je (tudi) na Salu bolj po “teksasko” in da ni bilo tezav s tem.

Tokrat pa o italijanskih carinikih:
Leto: 2005; Let: Benetke – Rim – Sal (Zelenortski otoki)
Ceprav vem, da je popolnoma nesmiselno prijavljati prenosni racunalnik pri potovanju na Sal (ker preprosto tam nihce nic ne zahteva od tebe), sem se odlocila da to poskusim radovednosti. S svojim imetjem se odpravim do italijanskega carinika in zelim svoje imetje prijaviti, saj se odpravljam na mednarodni let. Pa mi gospod pravi, da to se ni mednarodni let, ker imamo postanek v Rimu(?). Ker ljudem v uniformi ponavadi verjames oziroma vcasih kar moras verjet, se odpravim na letalo. Ob prihodu v Rim je predviden postanek, ko letalo ocistijo napolnijo z gorivom, zato morajo vsi potniki iz letala na terminal. Poiscem gospoda carinika in zelim tu prijaviti svoje imetje. Pa me tudi ta gospod malo bolj debelo pogleda, lista po potnem listu, lista, lista in potem izdavi, da bi morala svoj racunalnik prijavit ze ob vstopu v italijo (!!!) in da tega tukaj ne morem vec narediti.

…
K-.