Vitki som ali panga oporečen za hrano?

Za pango je že nekaj časa znano, da to ni nekaj kar bi bilo za na krožnik in pojest. Vse kar je gojeno je problematično za okolje in ljudi. Vse je nafilano s hormoni in antibiotiki, da sploh lahko preživijo v okolju v katerem so gojene. Povezano je z neusmiljeno ekonomsko računico, v čim manjšem prostoru, v čim krajšem času…da bo čim večji dobiček.
Seveda večina bo zanikala uporabo antibiotikov in hormonov. Uporablja se take, ki jih je težko odkriti. Ljudje zbolevajo in potem jim še zdravila lahko prodajajo do zadnjega dneva, temu se reče ekonomski perpetum mobile prehrambene industrije in farmacije.
Človeštvo je prekršilo toliko naravnih zakonov zaradi pohlepa, da se lahko pripravi na konkretne katastrofalne posledice.

To je res za večino klavnic. Obstajajo tudi take, kjer to ni možno, ker je način malenkost drugačen 🙂 Sicer pa ja, je možno popolnoma vse, tudi to, da daš not svojo kravo, ven dobiš pa čist nekaj x, vsej “sledljivosti” navkljub.

V tem smislu je zanimiva novica o raziskavi, ki so jo izvedli na univerzitetni ustanovi “Wake Forest University School of Medicine”. Objavljamo povzetek iz strani sciensedaily.com.

Popularna tilapija vsebuje potencialno nevarno kombinacijo maščobnih kislin.

Nilsko ustonošo vzgajajo marsikje po svetu kot poceni vir beljakovin, pa tudi kot iskano ribjo specialiteto in jo celo priporočajo kot zdravo hrano. Farmsko vzgajane tilapije, ki so že marsikje v svetu na jedilnikih popularna vrsta ribe imajo dejansko zelo nizek nivo koristnih omega-3 nenasičenih maščobnih kislin in zelo visok nivo škodljivih omega-6 maščobnih kislin. Ta kombinacija je potencialno nevarna za srčne bolnike, bolnike z artritisom, astmo in drugimi alergijskimi in avtoimunskimi boleznimi, ki so še posebej dovzetni za t.i.”pretirano vnetno reakcijo”. Vnetje povzroča poškodbe ožilja, pljuč, srca, vezivnih tkiv, kože in prebavnega trakta. Glede na vsebnost omega-6 kislin je tilapija celo bolj nezdrava od svinjske slanine ali hamburgerja! Omega-3 (dolgoverižne n-3 nenasičene maščobne kisline, HUFA) so dokazano zdrave in zdravniki bolnikom ali za preventivo vsem priporočajo najmanj 2 ribja obroka na teden; srčni bolniki recimo morajo použiti najmanj 1 g dveh najpomembnejših kislin iz kompleksa omega-3; to sta eikozapentaenojska kislina, EPA in dokozaheksaenojska kislina, DHA. Meso tilapij in nekaterih farmsko gojenih vrst somov pa teh kislin nima skoraj nič, imajo pa nasprotno škodljive omega-6 polinenasičene kisline, kakršna je recimo arakidonska (arahidonska) kislina. Ravno ustrezno razmerje arakidonske kisline napram omega-3 kislinam je odločilen dejavnik, ki vpliva na protivnetne in druge pozitivne procese, ki jih pripisujejo ribjim oljem. To razmerje je pri tilapijah večje od 11:1 (v korist arakidonske kisline), medtem ko imajo bolj zdrave postrvi recimo to razmerje nižje od 1:1. Po mnenju raziskovalcev že 30 let vemo, da preveč arakidonske kisline povzroča vnetja in različna obolenja pri ljudeh in živalih. Arakidonska – Arahidonska kislina je sicer polinenasičena maščobna kislina, ki jo najdemo v vseh vrstah mesa, še posebno pa v rdečem mesu, mlečni maščobi in jajčnem rumenjaku. Vse živalske maščobe imajo skupnega vladarja, ki je povezan s tveganjem za različne bolezni, od rakov do srčne kapi – to je arakidonska kislina. Jesti tilapije je torej za zdravje lahko še bolj škodljivo, kot jesti zloglasno rdeče meso!

Tilapije so nezahtevna in izjemno žilava vrsta ribe, ki raste zelo hitro, dodatno pa proizvajalci zaslužijo na njih tako, da jih hranijo s ceneno hrano, ki večinoma temelji na ceneni koruzni moki, ki vsebuje veliko omega-6 maščobnih kislin. Opozoriti je potrebno, da so krme za ribe v ribogojnicah nasplošno na slabem glasu kot najbolj onesnažen vir hrane nasploh, pogosto je tam dovoljeno uporabljati odpadle surovine (recimo iztrebke iz kurjih farm), ki drugje niso dovoljene! Farmsko gojene ribe so zato lahko tudi vir drugačnih onesnaženj, od pesticidov, raznih organskih spojin, antibiotikov do težkih kovin (poseben problem je uporaba strupene “genteh” GM koruze za krmo). Ker so tilapije tako poceni, so konkurenčne drugim vrstam gojenih rib; zato jih največ jedo revni ljudje, ki si dražjih vrst rib niti ne morejo privoščiti.

Na vprašanje “zakaj bi kdo pri zdravi pameti kupoval zamrznjene filete pange..” lahko vam odgovorim. Enkrat sem želela kupiti svež file v Eleclercu. Prodalajka pa rekla, “zakaj kupujem svež, boljše in ceneje naj kupim zmerznen, ker njihov “svež” je že bil odtaljen nekaj ur nazaj…”

https://www.youtube.com/watch?v=-7ff7fbZO5Q

Pri nas meso kupujemo od soseda mesarja.
Rib pane kupujem več, ker enostavno se ne spoznam dovolj, da bi jih kupovala (če veste kaj mislim…)

Kako je to z vrtci?? A vsi vrtci imajo te zanic poceni ribe???

Se bo treba pa pozanimat katero ribo strežejo pri nas v vrtcu.
Ravno nekih uvoženih iz drugega konca sveta in polne svinjarije pa ravno ne rabijo otroci jest.
Pa preveč vrta plačam vsak mesec, da bi tole stregli.

Krepko čez 400 e.

Gojene ribe so za naivne kupce odlične in poceni. S čem vse jih nasopajo…od antibiotikov, hormonov, odpadkov, iztrebkov…potem so še razne kmetije d.o.o., ki sploh nimajo kaj dosti veze s kmetijo, ampak to se potem zve, ko pridejo afere v medije…državni organi pa lepo tiho mesece, pol leta itd.

https://youtu.be/N6N2SX51d7w

Gojene ribe so za naivne kupce odlične in poceni. S čem vse jih nasopajo…od antibiotikov, hormonov, odpadkov, iztrebkov…potem so še razne kmetije d.o.o., ki sploh nimajo kaj dosti veze s kmetijo, ampak to se potem zve, ko pridejo afere v medije…državni organi pa lepo tiho mesece, pol leta itd.