Vina, moka…
Pozdravljeni,
ker se na vina nič ne spoznam, bi vas prosila za pomoč. Rada bi kupila sladko belo vino (lahko tudi rdeče), ker kislih, trpkih… ne maram. Sedaj pa se pojavi prolem, v trgovini na policah je toliko različnih vrst, da se popolnoma izgubim. Katera vina mi priporočate?
Pa še drugi problem: kako je s tipi mok, kateri tip je ostra moka. Rada bi kupila ostro moko v večji količini (5 kg), na kateri piše samo tip, ne pa tudi ali je to ostra, ali mehka…
Ja tako je to, ko greš na samostojno gospodinjstvo, prej enostavne reči postanejo zakomplicirane!
Lep dan, Rož’ca
Pozdravljena!
Sicer nisem poznavalec vin, iz izkušenj pa vem, da so vina pozne trgatve sladka (na vsaki steklenici piše ali je vino suho, polsuho, pozna trgatev ali jagodni izbor). Meni sta všeč sorti Chardonay in Souvignon (upam, da sem vsaj približno prav napisala), pa tudi laški rizling, ki je drugače bolj kisel, je prijetno sladek, če je pozna trgatev. Če pa želiš resnično sladko vino, pa moraš kupiti jagodni izbor, ki pa je po vsaj zame absolutno presladek, pa še drag je.
Kar se moke tiče, pa je kolikor se spomnim na vsaki embalaži naveden tudi tip.
Lep deževen pozdrav!
Tudi jaz nisem poznavalka, prisegam pa na sladka vina (polsladka so zame že skoraj “prekisla”).
Priporočam sladki rumeni muškat (sicer pa na vsaki etiketi piše, če je vino sladko, polsladko… – je že m71 napisala), tudi traminec ni napačen (bojda je “žensko” vino). Nazadnje sva si z možem privoščila Sladki rumeni muškat (če se ne motim, je bil od Vinakoper). Pravi užitek!
Morda še povezava:
Upam, da bo kaj v pomoč!
Lp,
🙂
P.S. Če se ne motim, je ostra moka tip 400 (gladka pa tip 500). Naj me kdo popravi, če nimam prav.
Eno od precej sladkih vin (belih) je tudi “rumeni muškat”. Ponujajo ga predvsem zraven sladic.
Od rdečih pa imam v spominu ime “sladki refošk” – ta je res sladek.
Sicer pa se tukaj moje poznavanje vin konča ;-)).
Skromno ni kaj ;-)).
Glede moke pa res kolikor jaz vem sta vsaj “ostra” in “gladka” skoraj vedno označeni tudi z imenom, ne samo s številko. Je pa te ponudbe sedaj toliko, da človek res lahko okleva pri nakupu. Jaz največkrat kupim unverzalno Farina moko – ravno iz tega razloga ker ne vem za kaj točno jo bom sploh rabila in jo imam tako vedno na zalogi. Pa obvezno še krušno moko (tip 850), parav tako tudi polnozrnato in ponavadi še malo ajdove in koruzne. Pa je polna omara ;-)).
Sončen pozdrav.
D.
Kot so ti ze svetovale, poglej na steklenico kaj pise. Vina delimo namrec na suha, polsuha, polsladka in sladka. Jagodni izbor je najveckrat sladko vino, pa kaksno ledeno vino ali pa vino iz posusenega grozdja. Sama vrsta vina ni dovolj. Rizlingi so obicajno zelo suha vina (kisla), pa sem kljub temu pila vino, ki je bilo tako sladko kot kaksen liker.
Podobno velja za moko. Tip 400 oznacuje samo da je po sezigu ostane zelo malo pepela (zelo malo balastnih snovi) nic pa ne pove o tem kako je moka mleta (ostra je grobe granulacije, mehka pa bolj fine).
Pozdravljena!
Razvrstitev mok glede na velikost delcev:
“Moka je osnovna surovina v naši prehrani. Moko in mlevske izdelke pridobivamo v procesu meljave. Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejemo in tipiziramo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.” Ostra moka je torej v primerjavi z običajno moko bolj grobo mleta.
Razvrstitev mok glede na vsebnost skupnih mineralnih snovi:
“Pšenični mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem navadne pšenice in durum pšenice. To so: pšenična moka, pšenični zdrob, pšenični drobljenec, pšenični polnozrnati izdelki, pšenični kalčki in pšenični otrobi. Pšenična moka je lahko različnih velikosti delcev (granulacij) in tipov. Tipi mok so določeni glede na vsebnost mineralnih snovi (pepela).
V Sloveniji se po Pravilniku o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list RS št. 26/2003) pšenične moke in pšenični zdrobi razvrščajo in poimenujejo kot:
– pšenični zdrob tip 400,
– pšenična bela moka tip 400 in tip 500,
– pšenična polbela moka tip 850,
– pšenična črna moka tip 1100 in tip 1600,
– pšenična polnozrnata moka,
– pšenična durum moka,
– pšenični durum zdrob.
Vsebnosti skupnih mineralnih snovi, ki jih dobimo po žarjenju izdelka in jih ozačujemo z izrazom “pepel”, računano na suho snov, mora znašati glede na tip moke:
– tip 400 – največ 0,45 %,
– tip 500 – od 0,46 do 0,55 %,
– tip 850 – od 0,80 do 0,90 %,
– tip 1100 – od 1,05 do 1,15 %,
– tip 1600 – od 1,55 do 1,70 %,
– durum zdrob – največ 0,9 %,
– durum moka – največ 2,0 %,
– polnozrnata moka – največ 2,0 %,
– polnozrnati drobljenec – največ 2,0 %. “
Citati so iz strani http://www.mlinotest.si, kjer je o mokah nekaj več informacij.
LP Kuharica
Forum je zaprt za komentiranje.