vi veste, Zakaj nekateri ljudje ne pozdravljajo, čeprav te dobro poznajo?

Dobro poznam par žensk, ki se naredijo kot, da me ni, ko me srečajo in sploh ne pozdravijo, gledajo stran. Poznam tudi par takih, ki z veliko težavo in hladnim izrazom nekaj zamomljajo nazaj.

Nekatere sem poznala od prej nakatere na novo. Tiste, ki sem poznala od prej, sem se z njim normalno  razumela, bili smo celo neko obdobje kolegi.

Zakaj torej eni ljudje ignorirajo nekoga, ki ga poznajo? Ali pa povejte, tisti, ki to delate, zakaj to delate?

Sicer pa sem sama prijazna oseba.

Moja soseda tud to dela.

Je na vrtu in k9 gres mimo se obrne stran kot da neki dela

In njena hcer je tud taka ratala.

Po mojemasta premal samozavesti.

Več razlogov je lahko:

– ne vidijo dobro na daleč (vsakič, ko pozabim očala doma, se soočam s tem in je grozno),

– neke vrste socialna anksioznost (jim je nelagodno ob stiku z nekom, se morajo na to prej pripraviti, srečanje z znacem pa jih preseneti in se zmedejo, ne vedo, kako reagirati),

– trenutno ne želijo komunikacije s tabo, a ne vedo, kako to povedati na vljuden način, zato se delajo, kot da te ne vidijo (ker pozdrav se hitro razvije v pogovor, oni pa so zelo utrujeni, se ne počutijo najbolje, so ravno žalostni, imajo slab dan, karkoli),

– se niti ne zavedajo, da samo nekaj zamomljajo, ker jih ni nihče naučil, da je treba pozdravljati jasno in glasno, s pogledom v oči itd.

Sta morda jezni na cel svet,ker ju noben desc niti ne povoha, kaj šele kaj drugega?

Morda sta ti pa favšne, že to, ker je tvoja trava bolj zelena od njune?  😛

-veliki in glavni razlog si pozabila navesti: slovenska foušarija.

Jaz to pogosto naredim čisto nehote. Ker sem fokusiran na nekaj drugega, opravke ali intenzivno razmišljam o nekem problemu. Tako sploh ne vidim ljudi, tudi če gredo mimo mene ali gledam v njihovo smer.

Nekateri smo pač bolj introvertirani, ne opazimo drugih ljudi in so nam odkrito povedano odveč. Sploh tisti prijazni, ki želijo klepetati o trivialnostih.

No, ti bom jaz kar direkt povedal zakaj te nekateri ne pozdravijo.
Pred kakšnim letom sem z mojo šel kupovat ene zadeve in na parkirišču vidiva eno znanko. Ko mene moja potegne za majco in pravi, pejt greva z druge strani, da je ne bova pozdravla, če bo šla pa prot teb, se pa nared ko da je ne vidva. Sem reku zvakva?? Pravi, ma dej to če jo pozdraviš, se je ne znebiš pol ure in kar ropota in ropota, na koncu pa bo vse okrog obrnila pa trobezljala naprej kot da smo ne vem kakšni kolegi.

Evo. Mogoče je kaj podobnega? Si sitna?

Se zelo odprta oseba, a prav taki, ko grem okoli, grem po svojih opravkih in se ne ukvarjam z drugimi ljudmi, gledam svoja posla in enostavno res ne vidim in ne registriram drugih, tako se pac vcasih lahko zdi, da gledam v koga, a v bistvu gledam mimo.

Druga stvar, vcasih vidim kakega znanca izpred xx let in se tudi na trenutek vprasam, naj pozdravim ali ne, se me soloh spomni, pa da razlagam zdaj, od kod se poznamo, se mi ne da, ker sem verjetno tudi sama ze pozabila in tako naprej. No, na koncu, ce se nama pogled ujame, pozdrabim, tudi prva, ni problem.

Hehe, kak mesec nazaj, si greva z enim tipom nasproti, se lepo glasno pozdraviva, pa ga jaz le pobaram, da mi je sicer ful znan in vem, da ga poznam, a ne vem od kod. In pravi on, saj jaz tudi vem, da te poznam, ampak ne vem od kod ??

Lahko je zamišljenost, lahko ima ona slabši dan, lahko ji nisi najbolj všeč … Več ra zlogov je lahko.

Če bi bili res slabši dnevi, bi se kdaj pozdravili, a se ne nikoli.

In ne Vagabund, nisi zadel, sploh nisem taka, kot ti opisuješ primer te ženske.

Slaba vzgoja, nesocializiranost.

Pri meni je socialna anksioznost.

Ko vidim znanca/znanko s katerim se ne družim redno, pa tudi če smo bili pred leti družba mi je grozno neprijetno. Raje se izognem, kot srečam. Smešno mi pa je, če bi me ta oseba povabila (vnaprej) na kavo ne bi bilo nobenega problema in bi bilo fajn. Ta naključna srečanja pa… Ne vem kam z rokami, ne vem kam naj gledam ko se približujemo en drugemu, v glavi že vem da bom izpadla smešno (čeprav realno vem da ljudi boli k hehe), 50 metrov študiram kako pozdravit in kaj rečt. Mislim vse skupaj je smešno koliko je grozno.

Tako da, vsaj tam kjer je prisotna anksioznost, ni težava v vas, ampak nas. Vas mamo radi ampak zapaničarimo, obljubim da ni aroganca in da to srečanje ostane v naših glavah še dolgo, kjer analiziramo kako smo nekaj naredili narobe.

Tako je. Je ta oseba ponavadi bolj zase, bolj tiha? Potem ni ravno to, da je slabo vzgojena.

Zdaj včasih je lahko čisto banalen razlog, da te preprosto ne opazi, v smislu, da se nekaj zamisli. Se mi je že to zgodilo. MI je bilo tako nerodno, ker je res izpadlo, da nočem poznati.

Drugače pa največkrat opazim, da se stran obračajo kake afne. Recimo, če pogledam sošolke iz OŠ, stran se obračajo tiste, ki so vse napacane s šminko, v šoli cvekrace, v službi na dnu. Oni, ki so pa normalno urejeni, torej ne ko afne, po možnosti kaki izobraženi, fajn služba, ti so pa veliko bolj olikani.