Vesel sem, da sem moški

Mi je zelo žal zate in za tvoje hčerke, to je res zelo hudo za vse vas. Upam, da bodo nekoč ugotovile, da so bile zavedene, tudi v njihovo dobro. Se strinjam, da smo v srednjih letih prav vsi že na nek način broken glass. Nič hudega, tudi to smo mi, življenje nas je izklesalo in prav je tako. Še vedno smo tu in borbamo dalje, drži se.

Desi mene bolj privlačijo takšni, ki nimajo vse postlano v lajfu, tut js nism nepopisan list papirja. Jasno je, da ti je hudo in nasploh maš kr razgibano življenje. Sam z novo partnerko si odpru novo poglavje. To ne pomeni, da je vse staro izginilo, pomeni pa, da se lh zanjo in zase potrudiš živet v tu in zdaj. Ne pa omejevat lepe trenutke z njo, zato ker te bolijo pretekli lepi trenutki. Mogoče maš v praksi bolj poštimano v glavi,kot tkle pokažeš z jamrom. Pč dajej ven, sam ne bit saker tistim, ki te imajo radi, zarat tistih ki te ne cenijo. Dajej kr lh in sprejemaj kr dobiš, objokovanje ti pa krade hipni trenutek. Objem

Odnos z otroci je bolj pomemben od partnerstev z odraslimi. To moras urediti. Vso sreco ti želim.

Ne gre se za to, da ne smeš imeti problemov, bumbar balkanski. Gre se za to, da ne znaš rešiti svojih problemov, tule pa potem kot neka najstnica iščeš potrditev od ostalih anonimnih uporabnikov. Če bi prav cajt postavil svoji bivši babi meje, potem ne bi mi tega tukaj poslušali.

A pol s to tanovo tok težko govoriš o teh bolečinah z bivšo in otroki? Uf.

Neredko se ta forum zdi kot prostor, kjer se pogovarjamo sami s sabo, ob iluziji dialoga z drugimi.

Deliti občutke tu je skor tk smiselno, kt zaupati svoje travme sosedovemu psu, on vsaj prinese palico nazaj, čustev pa ti vseeno ne vrne.

Mogoče bolj kontepliram, kakor debatiram in radovedno opazujem bolj kot pričakujem.

Ma veš kaj… pejd mal v rit. Imaš dve familiji, kolk je ljudi, ki nimajo niti ene. Pa bi jo radi imeli. Kaj familije, nimajo niti enega, ki bi se jim nasmehnil pa rekel dobro jutro. Prjatu, imaš popravni izpit. Veliko jih niti sprejemcev ne naredi.

S polno ritjo je lahko srati.

Word, bro. ?

Desi, leta te že spremljamo. Tvojo življenje, ki ga razkrivaš na platno pred nami, kot film. Glavni igralec si, vloga je težka, piši scenarij za srečeno nadaljevanje. Ne krivi matere za bolečino hčera, menim, da so toliko stare, da že razumejo. Ničesar nimaš izgubiti, če poveš najtežjo stvar v življenju, da tudi ti grešiš in da ti je žal. Da ni ničesar toliko vredno, kot so one.

Vsaka hči si želi slišati, da jo ima oče najraje na, svetu in je tam zanjo.

Samo to morajo vedeti. Naredi ta težek korak. Mati teh otrok, ti je podarila tri hčere, končaj to sago in ji pusti, da je mati. Veliko delo opravlja, ko se ti utapljaš v žalosti in bolečini.

Veš v kakšni žalosti se utapljajo hčere? Se spomniš kako si jo imel rad?Mater tvojih hčera. Tega ne smeš pozabiti, vrni ji krono, ki ji pripada, lažje boš spal in se z novo ljubeznijo spet smejal.

Stojim na poziciji, da ljubezen je brezpogojna. Odnosi niso. Ti res misliš, da se z razkrojem nekega osnosa razkroji tudi ljubezen? ?

Brezpogojno ljubezen si zamenjal za potlačeno jezo in sovraštvo.

To se bere kot prav jebeno boleče. Lahko si predstavljam, da je tvoja izkušnja takšna. Moja življenjska usmeritev je pomagati in podpreti po najboljših močeh. Veš, kako pravijo: najtežje je ljubiti tiste, ki ljubezen najbolj potrebujejo.

Haha Lloyd!! Naj gre res v rit. Tole je vse skup k najstniška drama z resn vložkom ampak neresnim akterjem. Vedno na koncu on druge uči? desi res je. Probleme maš!! ?

O ne Desi, ne boš name preslikaval svojih odnosov. So tvoji in tvoj izvor.

Komentiram kar berem, kar slikaš na platna pred nami že vrsto let. Ja je boleče je pa resnično. In nehaj se branit celo življenje in bralcem tvoje resnične  zgodbe, olepšavati sam sebe. Nihče ni popoln, vsi delamo napake, le ti ne.

Ironično se zdi očitati meni učiteljsko pozicijo, medtem ko vsak na svoj način poskuša učiti mene, kako naj bom nekaj, kar nisem, bi pa po mnenju učitelja “potreboval biti”. Počutim se kot projekcijsko platno za projekcije nezavednega komentatorjev.

Ti si moški? Jaz sem se te vedno videla bolj kot nekega fantiča…saj veš…

Verjamem ti.

Če si zdrav imaš vse. Torej na delo. Dovolj si kopal po sebi in v sebi. Sedaj pa na delo, za svoje drage.

Če bi sprejel odgovornost brez avtonomije, bi postal suženj nekogaršnje fantazije, mar ne?

Zanimiv pogled na vzgojo imaš. Jaz imam svoj pristop, ki temelji na avtoriteti, ne avtoritarnosti. In tak bo moj izraz tudi v prihodnje.

Če bi delal namesto pisal litanije, bi bilo že zdavnaj vse rešeno in odplačano. Se razumemo?