Vera
Moje mnenje: Dokler ne vidim ne verjamem :)[/quote]
jst sm ravno iz tega razloga postala ateist….sm pa krščena drugač…[/quote]
Krst je itak nasilje nad otrokom, brez njegove privolitve, ampak je odraz staršev, Krst bi itak morali prepovedat, pred 18 letom.
pa dodala bi še mogoče, da v boga kot takega enostavno ne morem verjet, dokler se na tem izrojenem planetu dogajajo take zadeve….če bi bog obstaju in če bi bil res dober, kot ga verski fanatizem vidi, potem mi naj ne utrujajo s pojasnjevanjem, da je bog nekomu, ki je celo življenje delal dobro, se žrtvoval, nikomur nč slabga naredu. podaril v zameno tumor na možganih in tako sladkorno, da so mu noge zgnile… nekomu, ki pa v življenju samo krade in laže, pa ta isti bog nameni lagodn lajf in lepo smrt v starosti… pa ker je zgodba kot taka privlečena za lase… v 7 dneh ustvaru vse, od mrtvih vstal, vodo v vino spremenu in podobne floskule… da cerkve kot institucije in raznih župnikov in škofov sploh ne omenjam….božji služabniki, prikriti pedofili v božjem imenu…praktično preziram vse, kar je povezano s tem…
jst sm ravno iz tega razloga postala ateist….sm pa krščena drugač…[/quote]
Krst je itak nasilje nad otrokom, brez njegove privolitve, ampak je odraz staršev, Krst bi itak morali prepovedat, pred 18 letom.[/quote]
dobesedno ja…. nej se vsak sam odloči v kaj bo verjel, ko je dovolj star za to…. sj krstijo te lahko bilokdaj, če želiš ta zakrament…pa če hočeš med muslimane al pa hare krišno… ne pa že ob rojstvu obsodba na vero, v kateri so tvoji starši
Kaj ima pa vera v boga zvezo s tem kar pišeš. To je stvar religij in nima nobene veze z bogom.[/quote]
za mene ma vera v boga vezo s tem, kar sm napisala…. vprašanje je blo kakšno je naše mnenje o obstoju Boga…in sm napisala, da ne vrjamem, da obstaja….vsaj tak, ki so mi ga predstavl pri verouku in razložla zakaj….
Saj ne rabiš verjeti v tistega in takšnega boga, kot ga vsiljujejo religije.
Vsak si lahko boga izmisli po svoji podobi, kot njemu ustreza.[/quote]
ja to je res, ampak v takega, kot je bil predstavljen, ga pač ne odobravam….to sm pisala….verjume pa v neko višjo silo, energijo, usodo…. brez podobe in imena….
Kaj ima pa vera v boga zvezo s tem kar pišeš. To je stvar religij in nima nobene veze z bogom.[/quote]
za mene ma vera v boga vezo s tem, kar sm napisala…. vprašanje je blo kakšno je naše mnenje o obstoju Boga…in sm napisala, da ne vrjamem, da obstaja….vsaj tak, ki so mi ga predstavl pri verouku in razložla zakaj….[/quote]
Bog ni tisto, kar obstaja zunaj nas, ampak je del lastne psihične realnosti. Če ti verjameš v boga, ta avtomatsko obstaja. Zunanjega boga predstavljajo religije – in kolikor religij, toliko bogov in razlag o bogu.
Ko sem se rodila, noben od domačih ni (več) hodil v cerkev, zato me niti krstili niso. Posledično nisem šla k obhajilu, pa tudi k verouku nisem hodila. Doma se o bogu nismo pogovarjali, jaslic se spomnim samo iz zgodnjega otroštva. Najbrž sem figurice skozi igro izgubila jaz, nadomeščali jih nismo, tako da je ta tradicija zamrla.
V osnovni šoli enkrat, najbrž je bil 3. ali 4. razred, sigurno je bila pa zima, sem bila s sosedo zmenjena, da jo počakam, da konča z veroukom, kar je slišal tudi kaplan, in me povabil noter, da ne bom na mrazu čakala (to cenim). Posedel me je poleg ostalih otrok, vse je bilo okej, dokler je on razlagal (vsebine se ne spomnim), ko so se morali prekrižati, se jaz nisem znala. Nisem vedela, s katero roko, pa kje točno so tiste tri točke… V glavnem, potem nič več ni bilo okej. Ni mi verjel, da ne znam, povzdignil glas, znova in znova zahteval od mene, da se prekrižam… Ne, na kraj pameti mu ni padlo, da bi mi počasi pokazal – ostali otroci so to naredili mimogrede, zame takrat prehitro, da bi si z njimi lahko kaj pomagala, itak so bili pa takrat že čisto v šoku – še danes ne vem, ali zaradi tega, ker nisem znala nekaj tako preprostega, ali zaradi kaplanovega vedenja. V glavnem, ko se je zdrl name, me je poslal ven (česar sicer ne cenim, ampak sem bila pa hvaležna).
V svojem takratnem otroškem razmišljanju sem prigodo dojela kot “korenček in palico”, kar me je kar za nekaj let odvrnilo od poskusov iskanja boga. Jebiga, bog ima po zaslugi marsikaterega kaplana, duhovnika, škofa, nadškofa, papeža itd. zelo slabe reference. Ni ne prvi ne zadnji.
Mah, če dobro pomislim, se o obstoju ali neobstoju boga že dolgo ne sprašujem več – po izkušnjah sodeč, je že dolgo tako, da sem odvisna od same sebe, sama se soočam s posledicami svojih dejanj – tako dobrimi kot slabimi, če mi je kdaj res hudo, dobim pa od bližnjih več utehe in boljše nasvete, kot mi jih lahko da odmev v cerkvi. Sama s sabo se pa že tako dovolj pogovarjam, tudi v dialogu, če je treba. 🙂
Če bom imela kdaj kako res hudo spiritualno izkušnjo, bomo pa videli. Zaenkrat ga še nisem srečala, ker ga ne poznam, ga niti ne pogrešam niti ne iščem.
za mene ma vera v boga vezo s tem, kar sm napisala…. vprašanje je blo kakšno je naše mnenje o obstoju Boga…in sm napisala, da ne vrjamem, da obstaja….vsaj tak, ki so mi ga predstavl pri verouku in razložla zakaj….[/quote]
Bog ni tisto, kar obstaja zunaj nas, ampak je del lastne psihične realnosti. Če ti verjameš v boga, ta avtomatsko obstaja. Zunanjega boga predstavljajo religije – in kolikor religij, toliko bogov in razlag o bogu.[/quote]
ne, bog ni nič…. ker če si ga sam izmisliš, ga definitivno ne imenuješ tko… in posledično prav tako ne spada potem v nobeno religijo…
Bog ni tisto, kar obstaja zunaj nas, ampak je del lastne psihične realnosti. Če ti verjameš v boga, ta avtomatsko obstaja. Zunanjega boga predstavljajo religije – in kolikor religij, toliko bogov in razlag o bogu.[/quote]
ne, bog ni nič…. ker če si ga sam izmisliš, ga definitivno ne imenuješ tko… in posledično prav tako ne spada potem v nobeno religijo…[/quote]
Vera kot takšna se mi ne zdi nič slabega, težavnejša je organizirana religija, ki deluje kot (politična) ideologija ali institucija in lahko “šibkejše duše” hitro naplahta, pogosto se preriva za moč in vpliv.
ne, bog ni nič…. ker če si ga sam izmisliš, ga definitivno ne imenuješ tko… in posledično prav tako ne spada potem v nobeno religijo…[/quote]
Vera kot takšna se mi ne zdi nič slabega, težavnejša je organizirana religija, ki deluje kot (politična) ideologija ali institucija in lahko “šibkejše duše” hitro naplahta, pogosto se preriva za moč in vpliv.[/quote]
res je… ampak katera religija pa ne apilira na ljudi in jih ne izkorišča? torej moj moto bi bil- veruj samo vase, ker si edini, ki lahko kaj spremeniš…če se zanašaš na bilokoga drugega tam zgoraj, spodaj al bilokje že pač, boš žel samo razočaranja… itak je logično, da ko ti je hudo, rabiš neko vero, da si pomagaš…naj bo potem to vera v svoje lastne sposobnosti, ker bog te ne bo spravu iz nobene situacije…
Je treba ločiti vero in religijo – pri religiji gre popolnoma in samo za
enostavni strah pred smrtjo in za pomirjanje z izvajanjem običajev, ritualov
in ceremonij.
Ker – glavnina religije so ceremonije. Vzameš običaje in ceremonije stran
in kaj ostane? Koliko bi bilo še “vernih”, če bi odvzeli vse predpisane gibe,
butarce, hrano, pesmi, obleko, praznike? Če bi vera bila osebna stvar, ki bi
jo vsak nosil samo v svojem srcu in se o njej ne bi govorilo in jo skupinsko
izkazovalo?
Običaji so tako močna in vkoreninjena reč, da si jih različne ideologije kar
podajajo – v novih preoblekah….kot recimo praznovanje pomladi….
Je tudi krasen identifikator za raločevanje “naših” in “ne-naših”….v čemer
smo ljudje že od nekdaj prvaki. Pri čemer ni bistvo, ali oni drugi verjamejo
v boga ali ne, treba jih je pobiti samo zato, ker se recimo prekrižajo s tremi
prsti in ne z dvemi….ali ker ne nosijo rute na glavi….bog sam je tukaj pač
nepomemben…
Osnovna vera je samo čisto osebna tolažba….da se smrtjo še ne konča
čisto vse….in je vsaj zame najbolj intimna reč pod soncem…in popolnoma
brez ceremonialne navlake…žal pa potem religije to izrabijo za druge, v
glavnem zelo materialne cilje….
Za vse excel tabele, periodne sisteme, statistične podatke in popis prebivalstva izjavljam:
Ateist.
Ne verjamem v institucionalne vere, pastirje, ovčarje, mesije in ostale bla, bla, bla.
Spoštujem vse verujoče ne glede na veroizpoved… dokler je vera namenjena njim samim in jo uporabljajo za svoje duhovne potrebe. Tudi njihovi rituali, dokler so namenjeni njim samim me ne motijo…. vključno z zvonenjem zvonikov. Že potrpim tistih nekaj minut.
Ko pa mi začnejo pred nosom mahati s svojimi bukvami, prodajat “muda za bubrege”… me utrujati, da bi moral živeti po njihovih pravilih in izročilih smo pa takoj v vojni. :-))
Hasta la vista
100x lahko samo ponavljam to, tako za religijo kot za vero velja enako.
”Belief is when someone else does the thinking”
Če že v koga, lahko človek veruje le v samega sebe, v svoje sposobnosti, znanja, zmožnosti itd. Če se moraš za časa življenja tolažit, da s smrtjo ni vsega konec, na koncu NE živiš ampak životariš po Svetu in razmišljaš o nekem drugem času.
Vera, verovanje in religija so predvsem tolažba (zraven tega kar je skela naštela). Ma pa Jezus Kristus, Alah in še kdo, vsak dan možnost, da me prepriča v nasprotno 😉
Forum je zaprt za komentiranje.