Velikonočno kosilo
Nejka, hojla. Ni bilo velikonočno kosilo, bilo je na cvetno nedeljo, ko sem imela rojstni dan, letos same štirice. povabila sem sina z bodočo snaho, prijateljico z možem in seveda midva z mojim dragim. Ko so prišli, smo za aperitiv odprli srebrno penino (mmmnjm), že prej sem skuhala suhi vrat, sušen na dimu, poleg narezala paradižnike, posebej postavila še skledo s francosko solato. Skuhala bučno juho (kot na srečanju, le da je bila pretlačena, ker sem zopet pozabila s seboj vzeti palični mešalnik – praznovali smo na vikendu). Prvo lakoto smo potešili, naredila sem še puranje rulade po primorsko: na zrezke sem položila rezino pršuta in palčko sira, zvila in dala peči v segreto ponev brez maščobe. Po Krokijinem receptu sem naredila špecle: zelene – špinača in rdeče – paradižnik, jih posula s parmezanom, obložila s sirom in gratinirala. Za solato sem narezala zelje, posebej še nekaj vrst radiča (štrucar, pala rosa, castel franco, tržaški solatnik), naribala korenček, skuhala še koruzo in fižol v zrnju. vso solato zabelila z bučnim oljem. Po kosilu še kava s smetano. za sladico ni bilo več prostora. Poleg smo pili primorsko belo vino – ne vem imena, je pa bilo dobro. Jaz sem bila nad kosilom navdušena, ostali pa tudi. Siti smo bili vsi kar preveč. Dobro da prazniki niso prepogosto. Lepe velikonočne praznike in veliko pirhov želi Mica.
Babi, hej. Z mojim rojstnim dnevom nisem hotela zbujati pozornosti. Bom častila na majskem srečanju, se bom že kaj spomnila, takrat bodo na mojem vrtu rasli šparglji in beluši. Da sem tako na široko opisala moje kosilo, je vzrok v tem, da mi je tako dobro uspelo in sem bila zelo “važna”, -vtise sem želela deliti z vami vsemni iz foruma, saj ste tako čudoviti ljudje. Res sem vesela, da sem zašla med vas-, zvečer po vsem pospravljanju in pomivanju pa neznansko utrujena. Lep pozdrav Mica
Bravo Babi, čestitke tudi tvojemu vnuku. Moj Nik je tudi ta teden praznoval 13. rojstni dan. Leta 91 je bil najlepše darilo za moj rojstni dan (4.4.). Ugotavljam, da smo “ta bol'” l’dje rojeni v znamenju ovna. In če kdaj srečam osebo, s katero se prav močno ujameva, na koncu le vprašam v katerem znamenju je rojena, potrdi moje ugotavljanje, in pove da je oven. Jaz sem se menda rodila na veliki petek (celo življenje me spremlja bolj negativen priznak tega praznika), vendar nikoli nisem trpela lakote, mraza in podobnih materialnih nevšečnosti, vse kar imam sem s svojimi rokami in trudom skup’ spravila. Ni mi žal. Ne stremim za materialnimi dobrinami, srečujem pa velikoooo zeloooo dobrih in pozitivnih ljudi, ki me napolnijo z energijo, da laže prenašam “tegobe”. Lep dan, Mica
Ej, Mica vse naj, naj,….. saj malo pozneje tudi še velja. Ja, ja, ovni smo res ta boljš ljudje, pa trmasti tud znamo bit, zato pa s trmo nam tud kaj rata, npr. dobro kosilo, piškoti, tortice,…. a ne????!!!! Ha, ha, ha, …
No kosilo, na Veliko noč je pri nas običajno juha z domačimi rezanci, govedina, riž ali krompir, zelenjava in solata. Pa še to je preveč. Pri nas damo bolj povdarek na velikonočni zajtrk- žegen. Potica, kruh, kuhana šunka, hren z jajci,.. Tega si potem običajno že tako sit, da gledam da je kosilo čimbolj lahko. Popoldne pa je običajno še kakšen obisk in spet narezek, hren, pecivo,potica,……. Ma saj ne moreš tolk pojest. LP
Še en oven tukaj
Pri nas tudi za velikonočni zajtrk pojemo še in še. Pričnemo od 10 uri in končamo cca ob 11. Vmes se še skregamo, ker hčerki ne matara ničesar od velikonočnih jedi.
Navadno smo potem za kosilo gledali kako bi se ga izognili (obiski pri sorodnikih v času takoj po kosilu). Letos nam ne bo uspelo, ker ima starejša hči v soboto rojstni dan in bomo v nedeljo na kosilo povabili obe babici in dedka. Bo treba kaj skuhat. Ampak ne preveč.
Sem tudi jaz že premišljevala o goveji juhici z domačimi rezanci. Mogoče potem gratinirani kaneloni in solata. Potem pa mogoče pana cotta ali pa skutine ledene kocke. Bomo še videli. Hči sploh ne mara tort, pa se moram malo prilagodit.
LP Mateja
Prav fino mi je poslušati, da tudi drugje otroci ne marajo tega in onega in da se enako brihtate kot jaz. No, celo tort ne, podobno…
Meni je pa tako žal, da nihče ne mara skutinih ledenih kock. Jaz bi vse dala za skuto, če ne bo šlo drugače, jih bom pa pekla za prijateljice pri taroku.
Velikonočno kosilo? Nimamo tistega pravega velikonočnega zajtrka, kot se ga spomnim od doma. To je bila doma edina prilika, ko je mama skuhala in postregla čaj, brez da bi bil kdo bolan. Ne vem, zakaj je bil ta čaj tako obvezen, razumem za šunko, potico, hren, jajca, za čaj ne. Nalivala nam ga je v posebni čajni servis, ki smo ga dali iz omare samo enkrat na leto, prav na ta dan. Seveda, če drugače nismo pili čaja, “bolniške” čaje pa se naliva v lončke in ne čajni servis.
Zato bo naše velikonočno kosilo bolj nedeljsko, mogoče bom naredila puranje ptičke, tj. iz zrezka zvite rolade, polnjenje z nečim (seveda vsak drugače, saj eden ne je sira, drugi ne šunke, tretji ne ne-vem-česa). V enem od teh dni pa bom zagovoto naredila Krokine špecle, gratinirane s sirom.
Pozdrav, Mimi
Pri nas je vedno bolj pozen zajtrk, saj čakamo, da pride tašča od maše. Takrat bo vsega obilo – kuhano pleče, kuhana klobasa, pirhi, šunka v testu, hren… Poleg se obvezno pije “pelinovo vino”.
Kosilo bo najverjetneje kar samo juha in domače “zlate kroglice”. Potem pa k mami na pojedino in rozinovo potico. Vsak prinese še kaj s seboj. Sama bom pa spekla čokoladno potico, verjetno ptičke, če jim bodo podobni (recept je v Lisi) ter pletenico s tremi nadevi.
LP
Forum je zaprt za komentiranje.