Velika razlika v partnerjih
Da se biti kompatibilen tudi z nekom, ki je manj izobražen in razgledan, ampak do neke meje, če je razlika prevelika, ne govorita več istega jezika in če se moraš v njeni družbi spustiti na bolj preproste koncepte in okrnjen vokabular, pride do asimetrije moči, nista več enakovredna partnerja.
Se pa zdi, da to lažje sprejmejo moški, ni neobičajno, da se pilot poroči s stevardeso, zdravnik z medicinsko sestro, direktor s kelnerco. Obratno pa redko vidiš, zdravnica bo hotela zdravnika na še višji ravni od njene, pilotka pilota…
8409, 19.08.2025 ob 12:35
Da se biti kompatibilen tudi z nekom, ki je manj izobražen in razgledan, ampak do neke meje, če je razlika prevelika, ne govorita več istega jezika in če se moraš v njeni družbi spustiti na bolj preproste koncepte in okrnjen vokabular, pride do asimetrije moči, nista več enakovredna partnerja.
Se pa zdi, da to lažje sprejmejo moški, ni neobičajno, da se pilot poroči s stevardeso, zdravnik z medicinsko sestro, direktor s kelnerco. Obratno pa redko vidiš, zdravnica bo hotela zdravnika na še višji ravni od njene, pilotka pilota…
Mogoče pa komu od partnerjev ustreza asimetrija moči, materialna odvisnost in ubogljivost oziroma ponižnost druge osebe.
To je res, sto ljudi, sto čudi, ampak tak odnos prinaša veliko dodatnih izzivov. TPE npr, total power exchange, ko en partner na drugega konsenzualno prenese vso svojo moč, se mu povsem podredi in prepusti odločanje o čisto vsem, terja ogromno komunikacije, zaupanja in empatije, brez tega bi bila to obična zloraba.
Srce125, 19.08.2025 ob 12:45
Mogoče pa komu od partnerjev ustreza asimetrija moči, materialna odvisnost in ubogljivost oziroma ponižnost druge osebe.
Verjetno se vsi strinjamo, da govorimo o zdravih zvezah in osebkih, ne pa o motenih posameznikih. Verjetno avtorica ni mnenja, da je za uspešno zvezo dovolj štrik in pištola na čelu?
Če imamo v zvezi dve osebnostno zdravi osebi, potem je za uspeh zagotovo potrebna enakovredna mera inteligence pri obeh posameznikih, da zadeva pelje. V kolikor je ta razkorak prevelik, se osebka seveda lahko povežeta, ampak obstoj take zveze je v današnjem svetu kratek. Včasih se ni šlo narazen, ker se to ni spodobilo, pa je bilo na koncu ogromno disfunkcionalnih družin z ogromno travm.
Ženske običajno pričakujejo od moških, da prevzamejo vodilno vlogo, so jim v oporo, so materialno boljše preskrbljeni, vodijo ali pa parirajo v pogovorih. Pri slabo izobraženih, posledično velikokrat tudi slabše razgledanih moških, je komunikacija skromna, pogovori potekajo o vremenu, službi ali pa plitvi politiki, za kaj več pa po mojih izkušnjah taki tipčki nimajo dometa, žal. Obratno je nam moškim lažje, ampak še vedno ni to-to, ker tudi mi si želimo, da bi imeli sogovornico na nivoju, ne da se vse vrti okoli parih plitvih tem in da so nam ženske samo poslušne.
Kot študent sem bil v zvezi s punco s katero sva po obisku kina še ure secirala film in povedala vsak svojo kritiko. To je bil užitek, saj sva bila oba na podobnem mentalnem nivoju, tudi oba sva študirala. Pa sem kasneje spoznal tudi punco s srednješolsko izobrazbo, jaz že končan faks, ampak je bil glede pogovorov čisti polom. Pač videla je svoj ozko dosegljiv svet, delala izmensko in vse kar je pač poznala je bilo obrekovanje sodelavcev, šefov, pisarnarjev, vse je vleklo na sex, šale na nivoju srednje šole. Izobrazba če ne drugega, z razliko zaposlitve takoj po srednji šoli, prinese tudi življenje stran od staršev, nekega oskega okolja in družbe, ki te bi na dolgi rok samo še bolj spravila v kalup. Jaz sem na faksu totalno menjal družbo, se družil z ljudmi popolnoma drugačnih nazorov kakor prej v svojem ozkem domačem okolju. In ja, dobil sem vpogled v druge sfere, kar prej nisem. Po faksu, sem dobil službo z dosti službenih poti, si s tem še dodatno odpr obzorja, kot bi si jih nekdo, ki je prikovan v domač kraj, med skromno izmensko rajo.
Saj ne rečem, da izobrazba mogoče ni vedno pogoj, ampak lahko trdim da v večini primerov pa je tako kot sem opisal, tudi iz lastnih izkušenj in izkušenj mojih številnih kolegov, prijateljev.
Reala, 19.08.2025 ob 13:39
Verjetno se vsi strinjamo, da govorimo o zdravih zvezah in osebkih, ne pa o motenih posameznikih. Verjetno avtorica ni mnenja, da je za uspešno zvezo dovolj štrik in pištola na čelu?
Če imamo v zvezi dve osebnostno zdravi osebi, potem je za uspeh zagotovo potrebna enakovredna mera inteligence pri obeh posameznikih, da zadeva pelje. V kolikor je ta razkorak prevelik, se osebka seveda lahko povežeta, ampak obstoj take zveze je v današnjem svetu kratek. Včasih se ni šlo narazen, ker se to ni spodobilo, pa je bilo na koncu ogromno disfunkcionalnih družin z ogromno travm.
Ženske običajno pričakujejo od moških, da prevzamejo vodilno vlogo, so jim v oporo, so materialno boljše preskrbljeni, vodijo ali pa parirajo v pogovorih. Pri slabo izobraženih, posledično velikokrat tudi slabše razgledanih moških, je komunikacija skromna, pogovori potekajo o vremenu, službi ali pa plitvi politiki, za kaj več pa po mojih izkušnjah taki tipčki nimajo dometa, žal. Obratno je nam moškim lažje, ampak še vedno ni to-to, ker tudi mi si želimo, da bi imeli sogovornico na nivoju, ne da se vse vrti okoli parih plitvih tem in da so nam ženske samo poslušne.
Kot študent sem bil v zvezi s punco s katero sva po obisku kina še ure secirala film in povedala vsak svojo kritiko. To je bil užitek, saj sva bila oba na podobnem mentalnem nivoju, tudi oba sva študirala. Pa sem kasneje spoznal tudi punco s srednješolsko izobrazbo, jaz že končan faks, ampak je bil glede pogovorov čisti polom. Pač videla je svoj ozko dosegljiv svet, delala izmensko in vse kar je pač poznala je bilo obrekovanje sodelavcev, šefov, pisarnarjev, vse je vleklo na sex, šale na nivoju srednje šole. Izobrazba če ne drugega, z razliko zaposlitve takoj po srednji šoli, prinese tudi življenje stran od staršev, nekega oskega okolja in družbe, ki te bi na dolgi rok samo še bolj spravila v kalup. Jaz sem na faksu totalno menjal družbo, se družil z ljudmi popolnoma drugačnih nazorov kakor prej v svojem ozkem domačem okolju. In ja, dobil sem vpogled v druge sfere, kar prej nisem. Po faksu, sem dobil službo z dosti službenih poti, si s tem še dodatno odpr obzorja, kot bi si jih nekdo, ki je prikovan v domač kraj, med skromno izmensko rajo.
Saj ne rečem, da izobrazba mogoče ni vedno pogoj, ampak lahko trdim da v večini primerov pa je tako kot sem opisal, tudi iz lastnih izkušenj in izkušenj mojih številnih kolegov, prijateljev.
glej ,nekaj drži kar si napisal ,človek je lahko ful izobražen v eni smeri ,pa čisto pogori drugje ,dobesedno se lahko delaš norca z njim ,ne občuti tega ,nekatere stvari so prirojene ,kot nekomu leži tuj jezik ,drugemu tehnika ,…največ pa pomeni v katerih ,kakšnih krogih se giblješ,če bo nek izobraženec vsak dan v gostilni s primitivci ,bo nazadoval tudi sam ,lahko pa nekdo z manj izobrazbe ,potuje ,se druži z zanimivimi ljudmi ,izve stvari katere ti ne nudi noben fax …seveda neka čustvena inteligenca ,zanimanje ,dojemljivost ,to mora bit v človeku,da napreduje .
se strinjam @Reala, in pri brihtnih, razgledanih ženskah vidiš, da potrebujejo intelektualno stimulacijo ravno tako kot mi, če si ji zanimiv sogovornik, ji postanejo pogovori s tabo skoraj kot duhovna hrana, kar ene tudi odkrito priznajo, in to je lahko tudi pomemben element privlačnosti, največji spolni organ so možgani.
Taka ženska bi se čutila neizpolnjena in bi trpela v zvezi s tipom, ki je ni sposoben očarati s svojim načinom razmišljanja.
Kar, btw, tudi demantira tezo “red pill” gurujev a la Andrew Tate, da ženske niso intelektualno radovedne in da se z njimi ne da pogovarjat o bolj kompleksnih stvareh. Res je, da so filozofinje bolj redke, niti besede nimamo za žensko misleca, ne rečemo mislica, če pa že so kake filozofinje, ponavadi niso neke hude bejbe, ampak to ne pomeni, da ni brihtnih, razgledanih in razmišljujočih žensk.
Forum je zaprt za komentiranje.