Vedno sama…
Po eni strani bi mi bilo lažje, če bi bilo kaj drugega vmes, bi vsaj vedela s kom imam opravka. Gre za to, da je možu njegov poklic hobi. Ne razume, da si ga je potrebno zorganizirati na deset ur dnevno ali manj.
V celem življenju se nisem tako samo počutila kot sedaj ko sva poročena. Zaradi tega sem žalostna, ker sem imela v mislih drugačen zakon, temu pa sedaj to sploh ne morem reči.
Vidiš ne morem se sprijazniti, da je to njegovo delo pač takšne narave. Najbolj me boli to, da sem bila jaz odkrita s tem kar želim in kaj pričakujem od življneja, vse karte sem imela na mizi. Mož ne, povedal mi je tisto kar sem želela slišati z neumno vero, da je to res kar on želi.
Želi si leteti vsak dan, cel dan, imeti družino, ki jo bova kao skupaj imela,… A jaz sedaj kaj ne razumem, kot da me ne sliši, da tako ne gre, da zato jaz nisem vedela in da mi ni všeč.
Ko bi le vsak dan prišel domov ob petih, vse bi dala na svetu. Tako pa ga sploh fizično ni v Sloveniji po dneve in dneve. Ko pa pride, pa se tako mudi prati, likati, pa moje starše obiskati.
Ja, pa v kino greva enkrat na teden, če je doma in to je to. Kot da bi on iz svoje strani opravil dolžnosti do mene, HALLLOOOO!!!!!! NA sprehodu, mobitel zvoni ko na pošti. Na koncu mi gre tako na živce ko pes.
Razmišljam,da bi šla, samo ko si sama sebi ne morem dopovedati, da je to zadosten razlog da grem. Preveč dela?
Vem,da služba mora biti, vem da so ljudje ki delajo kariero tudi prav, samo boli me, ko tega ni prej povedal ali nakazal. Čutim s etako ogoljufano, ogoljufano za moje želje in sanje.
Sedaj se je zazihral, ko sva poročena da ima ženo, da če bo vztrajen še otroke in vsak dan bo letel, njegovo življenje bo čudovito, pa moje?!
Ne sliši me, pogovarjava se venomer o tem, vsakič mi pove da bo kmalu boljše in da pač taka služba je. Kaj naj rečem na ta stavek?
Ko bi se končno življenje moralo malo umiriti od vsega,pa je slabše kot kdajkoli,
Leja
Ej, bo šel pa prej v penzijo, ko ima benificiran staž. Potem bo visel pa na športnih letališčih, pa v jadrilicah. Jaz bi rekla: ali se sprijazni ali pa odidi. Grdo, vendar tako je…
Mimogrede, moj ni pilot, pa je stanje doma podobno, le da imava enega otroka, seksava pa vsake kvatre enkrat na mojo pobudo. Pa vztrajam, ker mi tako paše.
Zdaj pa še enkrat preberi vse tvoje poste, pa če ne vidiš odgovora pa še enkrat in še enkrat.
Draga moja, odgovor,kaj moraš narediti je v tvojih postih, glavi, ne vem sicer če tudi v tvojem srcu.
Moj nasvet je:
Bolje biti sam sam, kakor sam v dvoje!
Želim ti lepo življenje, pa ko boš sterejša, da ne bi ničesar obžalovala.
kar ena
Tudi meni bi bilo lažje, ko bi bil pijanec in se potikal po gostilnah, pa na žalost ni bil. Tudi meni bi bilo lažje, ko bi me varal. Tako pa so se izničile moje želje, izničile moje potrebe, moje življenje.
Res si preberi vse še enkrat, in potem še enkrat, in če bo potrebno tudi 10x.
Nekaj moraš še ločiti, ločiti svoje in njegove težave. Njegova težava je ta, da ti je obljubljan eno, zgodilo se je drugo. Res, tudi to se lahko zgodi, vendar bi moral razložiti, kaj bo storil, naredil, ukrenil, da jih bo rešil v zadovoljstvo obeh. Tvoja težava pa je v tem, da se počutiš nesrečno, razočarano, opeharjeno, ogoljufano, zapuščeno. In tudi ti moraš vedeti, kaj boš storila, kaj ukrenila, da boš v tej skupnosti srečna in izpolnjena. Hobiji ti tega ne nudijo, ljubimec odpade, kaj ti torej ostane. Ostane ti, da odideš ali da sprejmeš življenje, kakršno živiš. Sprejmeš, pomeni biti v celoti izpolnjen, in ne le zgolj sprijaznjen z nečim. Rešitev za tebe torej vidim le v razvezi in novem začetku. In piloti bodo leteli vse svoje življenje, ko ne bodo leteli, se bodo izobraževali, in vmes tisto nekaj časa naklonili ženi in družini. On si je svoje življenje uredil, poskrbel za svoje udobje, službo, napredek, šolanje. Mar ni to tudi tvoja PRAVICA? Ali ni tvoje življenje enako pomembno kot njegovo? Mogoče ta čas še ni tisti čas, ko bi lahko sprejela odločitev. Mogoče tisti čas šele pide. Mogoče takrat, ko boš šla na živce sama sebi, ko ti bo šlo na živce tvoje lastno počutje. Ko se boš naveličata “skakati” iz kože ob gluhem možu in ko boš spoznala, da gre on vsemu navkljub po poti svojih želja in potreb naprej, in se ne ozira, kaj je pustil za seboj. Sicer pa, mirno lahko rečem, da za tvoje usluge plačuje bore malo, sprehod, kino in obisk tvojh staršev. Pa nekaj negodovanja, tvojega seveda, potem gre itak nazaj v svoj svet, z opranim in svežim perilom. Dobrodošla v klubu nas poročenih in osamljenih, nas opeharjenih in prevaranih, kajti vse me nismo storile nič za sebe, vse me smo čakale in dočakale, dočakale, da smo ugotovile, da smo naredile napako, ali preprosto nismo znale ali imele moči ukreniti kaj za sebe in postale tečne in zoprne, grde in stare žene.
Hejla, sotrpinka!
Kar koli bi si trenutno želela slišat, žal ne boš, ker je slika zelo žalostna.
Preživela sem kar nekaj let z mojim dragim (bivšim) in ga čakala, opravičevala, molčala, potrpela, se še bolj trudla da mu ustrežem in si sama sebi kopala jamco.
Žalost, jeza, zagrenjenost, skratka vse to me je doletelo, tako zelo, da nisem več shajala z nikomer še najmanj sama s sabo. Vedno sem upala in si govorila potrpi. Krivdo sem iskala v sebi, NAROBE!
Nato me je pustil, po telefonu in odšel z drugo, dva dni pred najinim dopustom!
Kaj naj ti rečem, življnje je prekratko, da bi ga čakale…..
Ali njega v vajinem zakonu nič ne moti? Ali je on zadovoljen s tem, kar ima?
Ali je od svojega doma navajen, da živi oče svoje življenje in se ne ozira kaj dosti na ženo?
Nekaj pa le lahko storiš. Marsikateri zakon je na vikende, to še ni najslabše. Najslabše je, če še ta vikend zapravita. Če on toliko dela, in še ti si zaposlena, potem imata primerno visok standard. Ni mi jasno, zakaj potem ob vikendih še pereta in likata. Naj si kupi dvakrat več perila, naj vama plača gospodinjsko pomoč, da ti bo nekdo med tednom vse opral in zlikal. In za svoje starše imaš pa ja med tednom dosti časa. Organiziraj že naslednji vikend po svoje. Nič pranja, naj si kupi nove stvari, nič kina, nič obiskov. Zamisli si prijeten kraj, kjer bi rada bila z njim, kak lokal, kakšna savna, izlet mogoče, nekaj po tvoje v glavnem. Potrudi se sama polepšati skupne ure. Če je družinski tip, če mu še je do tebe, ti bo še lepo z njim.
Seveda pa je velika verjetnost, da ni družinski tip, da mu ni več do tebe. Žal moraš predvideti tudi to varianto, in izstopiti na prvi postaji, če je to res.
Lp, dosti sreče!
Nastja,
jaz sem poročena s pilotom. Visok standard? Upam,da če imaš otroke že šparaš kaj za njihovo šolo, če se bo odločil biti pilot. Ko se pogovarjamo o akademiji v ZDA, nahitro govorimo o milijonih tolarjev, katere je potrebno sedaj odplačevati in vračati. Tako na hitro, en srednje dober program od začetka je tja do 7 milijonov SIT, potem je tu še bivanje in pa knjige. To je potrebno vračati, ko se šolanje konča. Sedaj pa zračunaj, kako visok standard imaš lahko ob takem pufu.
Leja nekdo ti je že svetoval nekaj na to temo. Piloti so in bodo leteli. Vem kako težko je, zaboga vem kako je če si vedno sam.
Lep dan,
Mojca
Draga Leja,
mogoče bom nesramna, pa vendar: tvoj mož je egoist. In ti “tavaš”…Poznam to!
Dejstvo, ki ga mora poznati vsak,je to, da nihče ne more nikogar spremeniti, tudi ne bi bilo prav. Ampak: vsak se lahko spremeni sam, če se le hoče!!!
Pri tebi obstaja ena nevarnost. Praviš, da si jezna. A veš, kaj bo naslednji korak oz. misel? Začela ga boš sovražiti, ker ti je ukradel sanje! Čisto počasi, skoraj nevidno…
Vso srečo in moč tega sveta ti želim!
Mojca,
imam dva študenta v Ljubljani, oba z možem sva zaposlena, imam pomočnico, ki mi očisti hišo, saj tako drago pa to spet ni. Če še nimaš otrok, kot jih vedno sama nima, bi si to MORALA privoščiti. Sicer je tako, kot da jo ima mož za zastonj perico in likarico. Kako pa bosta lahko sploh imela otroka, če že sedaj brez njega nič ne ostane. Ne verjamem, da sta reveža.
Moj mož ni pilot. Leji svetujem, naj ob dnevih, ko sta skupaj, ne pere in ne lika. Naj to opravi kdo drug.Naj to opravi v drugem času. Naj vendar ne hodi na obiske in v kino, če ji ni do tega.
Govorim o PRIMERNO VISOKEM standardu, pri dveh zaposlenih brez otrok.
Če nimaš nekaj tisoč na teden za pomočnico, ne moreš razmišljati o otrocih, ker stanejo dosti več.
O življenju s pilotom in o življenju pilotov ne vem nič. Kolikor sem imela stika z njimi, samo s civilnimi piloti,kadar sem kam letela, so se imeli lepo. Imajo namreč določeno precej počitka. Dostikrat so ostali en teden v hotelu, kjer sem bila na počitnicah. Takrat seveda niso bili doma, so si pa spočili. Po povratnem letu so pa bili en teden doma. Ker si morajo spočiti.
Ampak tu gre najbrž za druge vrste pilota, ki mu ne dajo počitka. Kaj dela v službi do desetih zvečer, kadar ne leti, ne vem. O takih pilotih ne vem nič, zato ne morem svetovati.
Lahko je govoriti takoj seknslaj, samo težko pa je biti v njeni(lejini) situaciji.Sama vem kaj je to biti sam, oz sem poznala.Moj fant ima tudi takšno službo v kateri preživi celi dan.Na začetku sem vse prenašala in si iskala vse možne hobije da sem se zamotla z časom ampak pridejo takšni trenutki ko bi rad bil z ljubljeno osebo.Poznam to vse..Ker pa enostavno nisem tega zdržala, te samote sem dala fantu pogoj da manj dela in preživi več časa z menoj ali pa ga zapustim.Morem povedat da nama gre zdaj na boljše, ker si je fant zrihtal da je vsaj 2 krat tedensko prost in lahko grema kam skupaj.Vglavnem dosti boljše se razumeva in dosti več časa sva skupaj.Končno je spoznal, da tudi treba kaj za ljubezen postoriti:)
Veliko sreče želim tudi tebi:*****
Tudi sama sem zelo veliko sama..in še to z dojenčkom. Malega je nazadnje previl pred pol leta. Ko zjutraj gre, mali še spi, ko zvečer pride mali že spi. Potem pa sedi ob njegovi posteljici tudi kako uro in mu je hudo za izgubljenim dnem, ki ga ni preživel z njim. Ampak še en mesec potem pa bo drugače.
Včasih je za znoret hudo!
Leja, a veš kaj si? Ena razvajena smrklja, ki misli le nase in nič na svojega soproga. A misliš, da on pa ne bi seksal, če ne bi bil utrujen od dela za VAJU? Misliš, da on vsak dan le zase dela? Od česa pa potem ti živiš, od zraka? In kje živiš, na travniku? Kaj resno misliš, da je tukaj kdo toliko tup, da te ne spregleda? Ti delaš le za njegove sanje?? A za svoje pa ne? Jaz sem vedno mislil, da par dela za SKUPNE sanje.
Če se tebi zdi, da delaš le zanj in on zate nič, potem ga pusti in mu nehaj morit. Naj si on najde žensko, ki si ga bo zaslužila in bo vsak trenutek ob njem znala ceniti, v nasprotju s tabo!
Živjo!
Čisto normalna ženska si in čisto normalne želje imaš v zakonu. Vendar ti jih tvoj sedanji mož, ki je poročen s svojo službo, ne more uresničevati. Kaj storiti?
Najprej poskušati doseči spremembe – če ga še imaš rada in če je on dojemljiv zanje – povedati mu, kaj ti ne paše in kaj bi rada – mnogokrat. Če spremembe ne bo, potem pojdi. Nimaš kaj pričakovati! Pojdi iskat človeka, s katerim boš lahko uresničila svoje sanje!
Forum je zaprt za komentiranje.