Vas moti, da je vse v plastiki?
No, zadnjič v Šparu sem morala kupiti dodatno vrečo (sicer imam svoje, jih nosim v torbici, samo sem imela vseeno preveč robe) – pa so imeli samo bio razgradljive vreče, navadnih plastičnih sploh ne. Mi je bilo kar kul, čeprav je koštala 30 centov.
Sicer pa se trudim biti oborožena z vrečkami iz blaga oz. temi ‘stalnimi’ shopping bag. Jih imam kar kake tri v torbici, ker kupujem po navdihu, tako da je bolje biti pripravljen:)
Mene zelo moti in velikokrat pomislim na to koliko živali v morju to pobije, koliko jih obsodi na zvezinsko mučenje pred smrtjo – ko se zapletejo v plastiko ki je ne znajo odstraniti, ali pa jo pojedo.
Mi ne kupujemo plastenk (razen za rojstne dneve), ker pijemo doma narejen malinovec in čaj. Včasih kupim radensko ali Radler – če ju ni v steklenicah ga pač ne kupim. Ko v trgovini ko kupujem sadje in zelenjavo vse nabašem v eno vrečko in gor polepim s petimi listki ko stehtam – včasih me kakšna mladenka grdo gleda ko komaj poskenira vse, a me ne zanima. V trgovini se zahvalim, ko mi za zamrznjeno hrano ali meso ponudi dodatno vrečko – je ne vzamem. Za tovorjenje iz trgovine uporabljam svoje bombažne vrečke.
In vso plastiko, karton, bio in komunalne odpadke ki jih proizvedemo skrbno recikliramo. Upam da se bo kdaj končalo to brezglavo uničevanje našega planeta. Verjamem pa da je nekaterim zdaj fino, to so žal nerazgledani ljudje, ki ne vidijo dlje od svojega nosa.
se pravi, ti bi rada da ti meso pakirajo v karton? da ti dajo makarone v karton? ali morda kar placento, je zelo naravna, še poješ jo lahko kot počnejo plemena ki jih tako opevaš, pa še ne bi jih metali stran kar pa res ni smotrno a ne? nekatere ste res tako usekane direkt v betico, da se res zahvalim bogu vsak dan da vas ne poznam.
p.s.: če te vse to tako strašansko moti, pojdi živet nekam kjer tega ni ali pa se prilagodi. imaš še vedno možnost ne kupovati v trgovini ali ne kupovati stvari ki so v plastiki. pač nastavi roke da ti da meso na njih ali pa kar gofljo, bo bolj pametno.
Ja, se strinjam.
Še posebej pa to opazim v naravi, ko je povsod polno plastike – ob rekah npr. tudi daleč od naselij same polivinil vrečke, ipd…[/quote]
Tole je dostikrat tudi vpliv narave same – močan veter, narase vode, selitve smeti po zraku naokoli…. Saj ni za rečt, da so ljudje primarno svinjakarji, ko odmetavajo skozi vozila med vožnjo, samo velikokrat pa tudi veter in voda marsikaj dvigneta in preneseta.
Ja, se strinjam.
Še posebej pa to opazim v naravi, ko je povsod polno plastike – ob rekah npr. tudi daleč od naselij same polivinil vrečke, ipd…[/quote]
Tole je dostikrat tudi vpliv narave same – močan veter, narase vode, selitve smeti po zraku naokoli…. Saj ni za rečt, da so ljudje primarno svinjakarji, ko odmetavajo skozi vozila med vožnjo, samo velikokrat pa tudi veter in voda marsikaj dvigneta in preneseta.[/quote]
Ja, in pobereta iz kant za smeti in kontejnerjev, ane?
Človek je tisti, ki meče svinjarijo okoli, človek, ne pa veter in voda…
Vidim, da je odprta tema izzvala kar nekaj zanimanja, kar je tudi prav, saj gre za pomembne reči. Po pričakovanjih je večina ljudi, ki so napisali svoja mnenja, okoljevarstveno dokaj ozaveščenih. Vzrok je najbrž v tem, da se ostalim te teme sploh ni zdelo vredno odpreti – to je npr. tako kot z delavnicami za zdrav način prehranjevanja, udeležijo se jih namreč predvsem tisti, ki jim je vse že bolj ali manj jasno, in ne tisti, ki bi se jih morali.
Kljub temu se je med diskusijo pojavilo nekaj komentarjev, ki veliko povejo o njihovih avtorjih. Njim (»ni govora«, »moderne mone«, »zakaj neki?«, »atom…ant«, »nenormalen folk«) v premislek namenjam naslednji sestavek (nekateri ste jim sicer že do sedaj podali nekaj zelo tehtnih odgovorov).
Vaši odgovori kažejo na to, da ste precej nesenzibilni za okolje in živa bitja, ki so okrog vas. Očitno vam ni mar niti za svoje potomce … Možno pa je, da ste samo grozno slabo informirani in/ali bolj lenih možganov. Iz vaših odgovorov sklepam, da ne veste, da:
1. Se plastike bolj ali manj ne reciklira, sežiganje pa je prav tako nesmiselno, saj bi se pri tem v okolje sproščala plejada zelo strupenih snovi (dobrih filtrov še niso iznašli). Večino embalaže, ki je pogosto konglomerat iz plastike, papirja, pločevine … preprosto stisnejo in zakopljejo na deponijah, ki bodo lep spominek za naše vnuke in pravnuke.
2. Recikliranje je najbolj uspešno v primeru stekla, malo manj pri papirju in pločevini, zato bi morali čim več uporabljati omenjene materiale. Pa še tu je treba dodati, da se pri reciklaži pogosto porablja precej energije in okolju nevarnih kemikalij! Recikliranje je tako v veliki meri zgolj ubiranje najlažje poti in ne odpravi izhodiščnega problema – hiperprodukcije embalaže. Ljudje ločujemo odpadke, da si malo olajšamo vest – to je tako, kot bi najprej pretepli svojega otroka (beri: proizvedli ogromno odpadkov), nato pa bi mu kupili liziko (beri: reciklirali). Temeljni problem je torej, da proizvajamo preveč odpadkov, ki jih pogosto še ločevati ne znamo, kaj šele reciklirati. Po mojem mnenju bi morali močno zaostriti zakonodajo na tem področju in pritisniti na proizvajalce in trgovce, da bi zmanjšali uporabo plastike, ki je presegla razumne okvire. Izobraževanje ljudi je sicer smiselno, ampak bi se učinki najbrž pokazali šele čez mnogo desetletij, ko bi se (se bomo?) kopali v gorah smeti.
3. Še nekaj o plastiki. Njeni glavni prednosti sta enostavna uporaba in nizka cena. Kar pa še zdaleč ne odtehta slabosti … Verjetno nekateri izmed zgoraj naštetih avtorjev celo veste, da so plastični polimeri zelo slabo razgradljivi – v naravi se razgrajujejo več stoletij, znanstvenikom pa še ni uspelo najti mikroorganizma, ki bi to uspešno počel. Plastika se tako počasi zbira na deponijah, v rekah in v oceanih. Velik del naših odpadkov (ne samo plastike, tudi različnih kemikalij, kot so pesticidi) se kopiči v oceanih. Vse poti torej ne vodijo v Rim, ampak v oceane. Če ulovite ribo na Antarktiki, bo vsebovala dioksine in PCB-je. In tako bo še kar nekaj časa, ker se te snovi kopičijo v maščevju in prenašajo med generacijami. Pa dober tek! Verjetno ne veste, da se plastika v oceanih predvsem pod vplivom svetlobe počasi razgrajuje in končuje v prebavilih morskih organizmov. Kakšni bodo vplivi na ekosisteme, ne vemo, zagotovo pa bodo posledice vse hujše (tudi za ljudi). Vse to dobimo nazadnje nazaj na svoje krožnike – naj samo še omenim, da so mnoge izmed teh snovi rakotvorne in/ali motijo naše hormonske sisteme (hormonski motilci – zaenkrat jih še slabo poznamo in ne vemo, kakšne bodo njihove posledice). Še enkrat – dober tek! Pa še tole. Znano je, da so na površini naših oceanov ogromni otoki slabo razgradljivih smeti, ki se samo še večajo …
Za konec pa še nekaj o naprednosti in kvaliteti življenja. Pobudnici teme ste očitali, da je za časom in da ne razume modernih trendov. Ravno obratno – vi ste za časom. Medtem ko vi lagodno uživate v luksuzu, ki vam ga nudi moderna, do skrajnosti perverzna družba, in nevede škodite sami sebi in svojim potomcem, ona že išče rešitve za težave, ki jih vi v svoji neobčutljivosti sploh še niste zaznali. Njeni pogledi so zelo napredni:
– plastiko bi zamenjala s sprejemljivejšimi materiali (Moj komentar: Papir je podobno uporaben npr. za piškote in testenine, pločevino bi lahko uporabljali za embaliranje mesa, itd. Obstajajo pa tudi biorazgradljivi polimeri s podobnimi lastnostmi, kot jih ima plastika, njihova slabost je le nekoliko višja cena. Vendar – kaj je pomembnejše: zdravje ali denar? Odločite se sami, vmesne poti ni.),
– zmanjšala bi proizvodnjo embalaže in odpadkov z uvedbo samopostrežnih trgovin (Moj komentar: To je povsem izvedljivo ob uporabi moderne tehnologije. Ohranili bi lahko vse potrebne higienske standarde. Mlečne in mesne izdelke bi imeli v hlajenih napravah, piškote in testenine pa v neprodušno zaprtih, da se ne bi kvarili. Ljudje bi prinesli svoje posodice ali pa kupili papirnato, pleteno ali pločevinasto embalažo za večkratno uporabo. Vanjo bi jim prodajalec z ustreznimi pripomočki povsem higiensko neoporečno naložil hrano. Da bi se izognili čakanju, bi lahko aparati hrano kar sami odmerili. Vse bi bilo torej zelo enostavno in brez mesa v kartonu, mehkih piškotov, umazanih tac in uživanja placent … Le ljudje bi morali razmišljati malo bolj napredno, tako kot pobudnica teme, in biti malo manj leni. Seveda pa bi v zrak skočili proizvajalci plastike, ki bi izgubili milijarden zaslužke …).
Najbolj pa sem se zdrznil ob sledečem bistroumnem nesmislu: »Atom…ant: Kvaliteta življenja je premosorazmerna količini odpadkov – predpostavka, ki drži 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}-no« … Najbrž je to zapisal nekdo, ki je še precej mlad in v življenju še marsičesa ni domislil. Najbrž mu kvaliteto življenja omogoča kupovanje nepotrebne šare, igranje z mobitelom in računalnikom ter lenarjenje pred televizijo ob prehranjevanju s čipsom. Še bolj kvalitetno je njegovo življenje zato, ker živi v mestu, obdanem s kupom odpadkov (ki jih k sreči ne vidi) in se vsak dan nadiha onesnaženega zraka. Sprošča se na izletih v Merkatorju, kjer najde vse, kar si poželijo njegovi lenobni, razvajeni možgani. Kdo sploh še potrebuje kvalitetne medosebne odnose, lepo, ohranjeno naravo, ki je temelj svežega zraka, čiste vode in ohranjanja zdravja, in izobraževanje, prebiranje dobrih knjig ter vlaganje v lasten razvoj.
Jaz (po izobrazbi sem zdravnik, biolog in toksikolog) in podobno misleči (večina, ki je odgovarjala v tej temi) moramo na žalost prenašati poučevanje s strani manj poučenih, kar je absurd. In kar je še huje, prepotentnim in lenim onesnaževalcem se niti umakniti ne moremo … Živimo pač na istem planetu. Skupaj z milijoni drugih vrst, ki niso nič manj vredne kot je naša vrsta. Naj zaključim z navedbo dejstva, da je človek s svojo prisotnostjo in dejavnostjo sprožil šesto masovno izumiranje v zgodovini življenja na Zemlji. Na to kažejo meritve hitrosti izumiranja vrst v zadnjih desetletjih (preverite v znanstveni literaturi, če želite). Glede na vpetost naše vrste v prehranjevalne splete bomo verjetno (vsekakor zasluženo, čeprav je škoda potenciala, ki ga nosimo v sebi) izumrli, če pa ne bomo, bo kakovost našega življenja v naslednjih stoletjih zagotovo drastično upadla.
Forum je zaprt za komentiranje.