Vas moti, da je vse v plastiki?
No, enostavno vprašanje. Zanima me, ali vas moti, da so v trgovinah skoraj vsa živila zapakirana v plastiko – od testenin, bonbonov, piškotov, čipsov, jogurtov, oreščkov, sirov, mesa, vsi eko izdelki.. Ali pa prevlečena s plastiko – npr. če kupiš narezano salamo, kartonasta embalaža… Da ne govorimo o plastičnih vrečkah za sadje, meso, če kupiš zamrznjeno živilo ali obleko ti takoj spet vsiljujejo vrečko itd.
Ne vem, meni se vse skupaj močno upira, ampak sistemsko je to -katastrofa. Sploh če poslušate o vplivu plastike na okolje in da jo je v svetovnih morjih že šestkrat več kot planktona. A kaj pazite doma?
Ja, seveda me moti. Bojim se, da bomo uničili ta naš planet. Sama vneto sortiram odpadke in upam, da vso to plastiko vsaj reciklirajo. Smo pa tudi sami krivi. Zakaj npr. mleka ne kupujemo na mlekomatih? Eno flaško lahko imaš za nedogled. Tudi v trgovino grem vedno s posebno vrečko, tako da plastičnih vrečk ne kupujem, ali pa vse nakupljeno enostavno zložim v prtljažnik (noter imam posebno škatlo). Vsaj nekaj.
Mislim, da bi morala biti v trgovinah možnost, da si sam prineseš embalažo in vzameš vanjo poljubno količino izdelka. Npr. za meso prineseš svojo posodico (o.k. to lahko storiš že sedaj), pa da bi si lahko natočil jogurt, natresel makarone, piškote itd. Kako so pa včasih reševali te stvari? S svojo embalažo. Zdaj si pa totalen čudak, če prideš s svojo posodico v trgovino ali če zavrneš vrečko.
Ne, prodajalke bi jih lahko hranile v kovinskih ali steklenih škatlah, kot jih imamo doma in ti jih želeno količino odmerile. Sej npr. v večjih centrih določene piškote lahko dobiš tudi na tehtnico. Morda bi se dalo dobiti živila brez plastike, če bi jih cele dneve iskal po različnih trgovinah, pa pri kmetih. Samo enostavno ni dovolj časa in bi moralo biti to tudi sistemsko urejeno, po običajnih trgovinah z živili. Samo ne vem, če je pri ljudeh sploh interes za to.
Plastična embalaža me hudo moti, sploh pri svežih živilih, ki morajo “dihat”. Papirnata ali platnena vrečka, kartonska ali lesena škatla bi bila idealna embalaža za živila. Itak kupujem v marketih samo južno sadje, ki ga vtaknem v celofansko vrečko (ta je iz celuloze in diha).
Pri nas ne pijemo umetnih pijač, tako da tudi s plastenkami ne obremenjujemo okolja. Še nagrobne sveče imamo v steklenem ohišju.
Me moti ja…plastike je preveč…pa ne samo pri hrani, tudi drugje…vsak šraufek posebej zalaminiran
v plastiko….včasih si jih dobil lepo na kos ali celo na kilo…vsaka reč ima kilo embalaže zraven…
Pa čist znorim, ko pri kuhanju ves čas rabim škarje ali vsaj oster nož, da “izrežem” vem vso zvakumirano
in plastificirano hrano….včasih si mislim, da so imeli praljudje veliko manj dela s prehranjevanjem kot mi,
pa so morali hrano najprej ujeti :-))
Ne dragica, ni interesa za to. Hvala bogu.
Ti bi nas torej vse vrnila v čase klasičnih trgovin, pred samopostrežnimi? Da te vidim, kako bi se potem razburjala, ko bi po uro stala v vrsti.
Čas je šel naprej, razvoj tudi in hvala bogu za to.
V temah o vzgoji, ko se kdo oglasi v stilu “nam tudi niso vse dovolili, pa nam nič ne manjka”, vpijete in skačete v luft, da kaj vse je bilo včasih, danes pa na srečo ni več, da so včasih tudi prali perilo na roke, danes pa imamo na srečo pralne stroje in kako moramo s časom naprej. Tudi tu smo šli s časom naprej. Aja ne, ve bi napredek tam, kjer vam podpira lenobo, kjer je pa dandanes fancy in moderno “nazaj k naravi”, tam pa ne.
Ti bi nas vrnila za skoraj stoletje nazaj? Kar izvoli, ne posiljuj pa s svojimi čudaštvi vseh okoli sebe.
Zelo me moti. Vsakič, ko odnesem odpadke na ekološki otok, se zgrozim, koliko jih je naša tričlanska družinica proizvedla. Pa če se le da, kupujem večino pri kmetih – meso, mleko, jajca, jabolka, olje … Od kozmetike uporabljam samo šampon, milo in zobno pasto (ok, mož nekaj več), pa je vseeno toliko smeti. Kaj potem šele vsi ostali, ki vse kupijo v trgovini in uporabljajo več tega. ..
Ja, verjetno bomo počasi res sami sebe uničili, kot je večkrat rekla moja stara mama.
Ok predpakirano meso še nekako prebolim, najbolj me motijo vrečke – čeprav vidim, da že kar nekaj ljudi prinese svojo vrečko ali košaro. Pa plastenke, te so mogoče v redu za 0.5 litra za na pot, ampak kar je več bi po moje moralo biti tako kot včasih v steklenici (vino, sokovi, olje) in obvezno vračljiva embalaža. Je pa res, da so steklenice precej težke proti plastenkam. In ja v MC vidim, da vino iz sodov lahko natočiš s pipico – dobrodošla ideja za sokove in mleko. Tudi v trgovinah, bi lahko imeli mini mlekomate, navadni jogurt. Ker v našem mestu porabiš ful časa, bencina, energije, da dopeš do mlekomata na drug konec.
Folk mora vse pretipat in preskusit, ne vem a ne razloči čez prozorno folijo kakšen je predpakirana žemlja, makaroni, bonobni. Pol pa mečkajo k pr norcih. Testenine so komot kot barila v kartonkah, riž isto, vložnine vzamem v steklenici, fižol, orehe – ti prodajlka lahko odtehta v rinfuzi v papir škrnicilj. Salame v naravno črevo in narezane v delikatesi v povoščen papir, ne pa papir s folijo. Sušene mesnine isto se komot zavijejo v povoščen papir, tako dela moj mesar, v trgovini pa pokne suha rebrca v vrečko.
Še bolj se mi pa dobesedno gabijo plastični krožniki, posode za solato- iz tega sploh ne morem jest, edina izjema je komplet za kampiranje, pa šet to sem kupila kovinsko, na pikniku pa starinske papirnate krožnike.
Pa plastik posode za sadje, namesto pleten epsodice iz šibja, ali lesa.
Pa plastificirane barvne reklame, k sploh podkurit z njimi ne moreš.
Pa butasti tech materiali za cunje iz nafte, če pa je bombaž, lan, konoplja, volna – top. Jasno ne za vse (kombinezon), ampak v šolo oblečt plastik najlon majico namesto bombažne je čist mimo.
Vse se ne da, veliko pa bi le lahko naredili. Ker ne vem če s tem, da manj dreves podreja za papir, po drugi strani pa nardijo tisoče dolgo razgradljive plastične embalaže, sploh ima kakšno korit za okolje.
Ja plastičarji smo. Čeprav res vidim, da se ljudje spreminjajo in vsaj tu pa tam kupijo kaj naravnega – (les, papir, blago, steklo , namesto plastike)
Avtorica, dobro vprašanje si zastavila.
Res je, da je plastika pred 20 leti postala najcenejša embalaža, je pa tudi precej bolj strupena od stekla, kartona, povoščenega papirja in navadnega papirja, kot smo imei včasih, pred 30 imi leti naprimer. In je bilo bistveno manj alergij, kot pa dandanes. Tudi zaradi plastične embalaže, iz katere lahko prehaja v živila marsikaj. Pa nisem noben control freak, samo izogibam se pa plastiki, če je le možno.
Pri nakupu sem pozorna, da kupujem čimveč živil ali v steklu, alu foliji, če pa plastika, pa da je vakumsko zavarjeno. Sveže delikatese praktično ne kupujemo ( mokre salame, klobase, hrenovke), ker jemo doma samo pršut od sušenih mesnin pa kakšno suho salamo od lokalnega pridelovalca, ki plastike niti ne vidi – pa še v pravem črevu je, ne v alstičnem, kot so ponavadi industrijske salame.
Če že kupim narezano npr. sir na papir s plastično folijo na eni strani doma odvijem in preložim v steklene posode. Isto velja za sir v kosih, imam steklen zvon, kupujem tam, kjer takoj odrežejo od hlebca, ne že narezona, zavito v plastično folijo – ker plastična folija in sir in kučture v siru ne gredo skušaj – zavre in zaplesni takoj, v enem dnevu od nakupa lahko. Jogurte kupujem večinoma v tistih 500 gr steklenih kozarčih ali pa grem h kmetom pridelovalcem direkt, da mi ga dajo v litrske steklenice s širokim vratom-doma delamo sami sadnega. Tudi po gostilnah ne jemljem s seboj v stiroporastih ali plastičnih škatlah, v folijo zavito.
Edino pri serijskih industrijskih testeninah pa občasno kupim zavarjene v plastično, ker ne maram v škatlah, ker testenina smrdi po kartonu, če je predolgo noter-se navzamejo vonja tako kot riž ali sol, sladkor – vežejo nase vonjave iz okolja. Sem pač človek, ki ima izredno dobro razvide vohalne celice.
Pa razni zajedalci hitro preidejo skozi karton – se mi je zgodilo, da sem kupila špagete v škatli, namen potem direktno v lonec, not pa molji.
Pogrešam pa res, ko smo si včasih postregli lahko v svoje platnene vrečke sadje in zelenjavo v trgovinah ( se spomnim kot otrok), pa so nam zvagali, pa mleko, jogurti, Radenska, Donat ( to še danes) je bilo večinoma v steklenicah – saj je sedaj še ponekod tudi, samo je proces povratnih steklenic in čiščenja tako zamuden in drag, da je plastika večkrat cenejša (nekateri ljudje namreč nalivajo potem v stekleno embalažo noter čistila, kemijo, olja, škropiva.ker ne razžre stekla, pa dajo potem v povartno embalažo npr. spet za mleko, to ne moreš nikakor očistit dobro in potem spet mleko not nalit). Zato proizvajalci tudi iz higiensko zdravstveno oporečnih razlogov polnijo v plastiko, ki je nepovratna za taka živila.
Pa živila na rinfuzo ja. Samo danes so ljudje kot ena horda, nespoštljivo dostikrat napadejo, paskajo zraven, si brišejo z rokami nos, zadnjič vidim enega tipa na parkirišču ko se je tako po “bosansko” useknil v prste roke pa na tla špricnil, pol je šel pa v Lidl z žokalico po kruhu pa z rokami prijemat. Ljudje so packi, res. Pa čeprav nima zveze s plastiko, samo verjetno so začeli tudi v plastiko kot poceni embalažo pakirat, da so preprečili tudi tako packanje po odprtih, svežih živilih.
Ne gre za vrnitev na klasični način strežbe, stvar je le v drugačnem načinu, kot ena opisuje v Mlinotestovi prodajalni, pa kup drugih načinov si še lahko izmislimo.
S časom smo šli naprej, ampak smo prišli – kam? V totalno onesnaženost prsti, vode in zraka. Le zaradi nevednosti. Ker sam tehnološki razvoj ne pomeni čisto nič, če se vzporedno etično (vrednostno) nismo sposobni spremenit. Razmišljanje vseh vrst modernih mon itak ne vodi drugam kot v še hujše onesnaženje. Hvala Bogu, se nekateri ozaveščajo in stopijo iz tropa ovčic, ki se pustijo vodit vsem in vsakomur, samo da je moderno….. četudi gre vse v maloro.
In kako si predstavljaš recimo, da bi v en velik hipermarket proizvajalci vozili piškote, makarone, jogurt… in še na desetine drugih izdelkov? V zabojih, kantah… in jih potem preložil v zaboje in kante v skladišču štacune, pol bi pa prodajalke od tam po potrebi polnile kovinske in steklene škatle po policah in iz teh steklenih in kovinskih škatel stregle kupcem? Bi bilo res manj plastike, bi se pa vsa hrana n-krat prekladala sem in tja (higiena?), da ne omenjam, kako bi morala zgledat dostava v štacune, pa skladišča v štacunah, prodajalk bi moralo bit ko listja in trave… Je pa res, da ne bi blo treba plastične embalaže. Pa brezposelnost bi se malo zmanjšala. Seveda vse navedeno na račun cene izdelkov.
Mislim, a res ne znate mal razmišljat, preden začnete govort, kako bi blo fajn piškote na vago prodajat…?
Gre pa recimo tud meni blazno na živce, da kupim na primer USB ključek in je zapakiran v plastiko 15×20 cm, ki je brez enih orng škarij sploh odpret ne moreš.
Živila pa pač morajo biti dobro zapakirana tudi iz higienskih razlogov, čeprav se strinjam, da včasih se pa fajn pretirava z embalažo.
Vrečka 20-ih bonbonov, not pa vsak bonbon še enkrat posebej zavit. otroci ne folgajo odvijat tako hitro, kot jih jejo ;).
Se strinjam, da absolutno pretiravamo s to plastično embalažo
Naša 4 članska družina kupuje v glavnem osnovna živila. naši odpadki mesečno:
največ je plastike, 1-2 veliki vreči – pa ne kupujemo pijač v plastenkah, v glavnem je to osnovna embalaža.
na drugem mestu mešani odpadki (cca. 3 kante – vrečke 20l)
na tretjem mestu papir, zaradi milijon reklam.
za organske odpadke nimam pojma, ker jih sproti nosimo v kompostnik – poleti več, pozimi manj
Forum je zaprt za komentiranje.