v vezi, zaljubljena

A ni lastnost copat, da zaradi negotovosti okrog žensk podležejo njenim željam, pritisku? 🙂 Zakaj pa ne maraš copat? Si sama tako zelo egoistična, da ne zmoreš bit pozorna tudi na njegove želje, če prej trikrat ne udari “po mizi”?

Mislim, da ni nujno, da je vsak moški, ki je negotov pri spoznavanju nasprotnega spola copata. So tu tudi drugi faktorji, ki morda vplivajo na njegovo negotovost. Zame je copata tisti, ki se v zvezi ves čas uklanja, se boji reči ne, oziroma ne zna izrazit svojih želja. Bistvo veze je v iskanju kompromisov ne pa v podrejanju partnerju. Tako na to gledam jaz čeprav mislim, da to ni srž mojega problema in sem na tem forumu zaradi popolnoma drugačne težave.

Eni se najdejo v copatarstvu, jim to predstavlja način življenja, ki ga želijo. Tako kot niso vsi za vodstvene, prevladujoče vloge, tudi niso za podrejenost. Meni osebno sede zlata sredina, ki v tem primeru ne kaže na neodločnost, h kateremu konceptu bi spadali, ampak vključevanje tudi drugih ljudi v svoj svet:).

S tem se lahko strinjam. 🙂

Saj ti nisi zdaj z njim v vezi, da bi vedela kakšen je v vezi. Pomembno ti je kakšen je zdaj. Ostalo pa so le predvidevanja.

[Saj ti nisi zdaj z njim v vezi, da bi vedela kakšen je v vezi. Pomembno ti je kakšen je zdaj. Ostalo pa so le predvidevanja.]

Sej za vsakega lahko samo predvidevamo kako je dokler ne poizkusimo sami 🙂 Potem pa ali zadovolji naša pričakovanja ali pač ne… Saj na lastnih napakah se največ naučimo.

To je res. Po drugi strani pa lahko totalno skrenemo s prave poti, če nismo pri teh napakah dovolj objektivni, se pravi, če ne prevzamemo odgovornosti nase oziroma če ne prepoznamo pravih razlogov, zakaj se nekaj ni izšlo po naših željah.
Če led po katerem hodimo, poči, še ne pomeni, da se mu moramo za vedno izogibat. Morda smo samo preveč skakali po njem, morda smo bili samo preveč neučakani in nismo počakali da dobro zamrzne, morda….

Te lahko vprašam koliko si stara?

Nekako te res vidim kot zelo mlado.

Mogoče pa je tvoj problem v tem, da več v svojem partnerju ne vidiš osebe, v katero si bila nekoč zaljubljena. Hkrati pa misliš, da v partnerstvu to pač naj bi bilo “vedno” prisotno. Da drugače ljubezni ni oz. partnerstvo ni tisti ideal/želja, h katerim težimo, čemur dajemo vrednost.

Da smo zaljubljeni ni ključen dejavnik naš partner, ampak mi sami. Če to vemo, potem vemo tudi, da smo lahko v partnerja vedno znova “zaljubljeni”.

Če si v naprej določiš, iz katerih napak se boš učil (da se postaviš v točno določeno situacijo, kjer pričakuješ točno določene oz. željene izide), potem se iz tega nič ne naučiš. Če se ti ponavljajo (iste) napake, se tudi nič ne naučiš.

Problem nastane, če so naša pričakovanja neuresničljiva oziroma prevelika. Če verjameš, da morajo bit v zvezi ves čas prisotni neki metuljčki oziroma neke stvari, ki pač realno niso, ti pa jih pričakuješ, potem se moraš morda naučit spremenit pričakovanja, prepričanja, spoznat kaj sploh ljubezen je, jo ločit od zaljubljenosti in tako naprej, milijon stvari. 🙂

It, stara sem 23 let.
Saj dobro vem, da življenje ni pravljica, niti hollywodski scenarij kjer je vedno Happy END.
Se pa vseeno sprašujem, kako vedeti da je to to oz. kot pravite PRAVA LJUBEZEN?
Recimo; Partnerja imam rada, ga spoštujem, vedno sem mu bila zvesta, hvaležna sem mu za vse lepe trenutke, ki sva jih preživela skupaj in vse kar je lepega naredil zame… Je pa najin odnos, kot odnos dobrih prijateljev. Ni več strasti, poželenja. Enostavno se ob njem v meni nič več ne prebudi, in si ne predstavljam, da bi morala do konca življenja tako živeti, da nikoli več ne bi občutila te energije. Najbolj pa me je strah, da grem preko te zaljubljenosti, prebolim in se mi kaj podobnega pripeti, ko bom imela družino…
Se mi zdi bolj pošteno, da za svoje napake plačujem sama, kot pa še drugi..:/

Kar sem ti jaz želela povedat s prejšnjimi pisanji je prav to, da je možno te občutke prebuditi v sebi. Strast. Poželenje. Ne rabiš ob sebi drugega partnerja. Če imaš sedanjega rada, je možno. Je.

Tudi če bi ob sebi imela drugega partnerja (ki bi v tebi zopet prebudil te občutke), kdo pravi, da se čez nekaj let (ali še prej) ne bi zgodilo popolnoma isto. Še več, jaz ti pravim, da BI SE čez leta zgodilo popolnoma isto.

Občutki strasti, poželenja… so v tebi. Vedno so bili. Vedno bodo. In če se lahko (oz. bi se) prebudili ob drugem partnerju, se lahko (zopet) tudi ob sedanjem, še posebej, če sta na nivoju dobrega prijateljstva.

Premisli, no, preden boš naredila kaj, za kar ti bo lahko žal.

IT, KAKO?? Kako prebudit te občutke? Še večji problem je, ker me partner ni nikoli noro spolno privlačil, niti na začetku veze. Spoznala sem ga kot človeka in se vanj zaljubila zaradi njegovih drugih karakteristik. Spolnosti nikoli nisem dajala prevelikega pomena, zato sem mislila da bom lahko šla preko tega… Potem pa pride ta drugi in mi popolnoma zavrti glavo na vse možne načine..

Kako?
Pomisli, kaj ti na njemu JE všeč. Kaj te privlači. Spolno privlači. Torej, osredotoči se na tiste stvari, ki so ti na njemu všeč in ne razmišljaj o pomanjkljivostih. Daj dobrim stvarem vrednost.

Tudi če ne gre za neko vizualnost, ampak za neka dejanja, jim daj vrednost. Bodi vesela njegovih dotikov, načina kako skozi dotike sporoča, da te ima rad, da te je vesel, da si te želi…da te ceni….

On te ljubi. Njega spolno privlačiš. Ali ne uživaš v tem vedenju? Enostavno, dovoli si uživat v tem, bodi s tem zadovoljna, srečna.

Ne vem, poskusi samo imeti ga rada. Res rada. Saj si pisala, da ga imaš rada. Torej dovoli temu občutku, da žari v tebi.

Če spolne privlačnosti ni, je pač ni in izsilit se je ne da. Lahko se prepričuje, vendar bo to le kratkoročno. Na daljši rok pa bo iz tega nastala katastrofa.

Hmmmm… Zelo deljena mnenja. Booom, jaz po eni strani nekako enako gledam na to. Zato ne vem, kaj naj naredim. Ta drugi me privlači nenormalno, vse na njem mi je všeč, medtem, ko fanta imam rada ter ga nočem tako prizadet. Drugače v zvezi ostalo štima, razen s tega vidika ne.
Tak da nekako ne vidim rešitve…

Mene pa zanima zakaj si šla v zvezo s fantom, ki te spolno ne privlači? Lahko se pretvarjaš in delaš na tej obstoječi zvezi dalje, toda še vedno se bodo tekom tvojega življenja pojavljali moški ob katerih boš zaznala nekaj česar “doma” nimaš, kako znaš s tem shajati to le ti veš. Bojiš se, da bi prizadela fanta? Če ga ne boš danes, ga boš jutri. Ljudje smo tako “narejeni”, da spolna privlačnost naj ne bi bila zanemarljiva pri izbiri partnerja, je pa tu spet vprašanje koliko je ta dejavnik za koga zavestno pomemben; nekateri si mažejo oči, da “nima veze” potem pa “pristanejo” v varanju ipd. Odločitev je tvoja.

Saj ni napisala, da jo nič spolno ne privlači, ampak da jo ne privlači noro spolno…

No, saj je še mlada, in ni ga večjega učitelja od življenja.

Kakšna je “nora” spolna privlačnost? Ali te človek spolno privlači ali ne, tisti vmesni odtenki “bolj” ali “manj” so zgolj blamiranje 🙂 ko več ne veš kaj bi rad.

Veš, zakaj vse ostalo v vezi štima? Ker sta v vezi bolj prijatelja kot partnerja. V vezah, kjer je večji čustveni naboj, je več trenj, a so tudi sprave lepše. :)) Ne me narobe razumeti, ne bom rekla, da fanta nimaš rada, a dejstvo, da te drugi toliko privlači, pove vse. To se ti bo venomer dogajalo, tudi kasneje, saj umetno ne boš mogla vzpostaviti spolne privlačnosti med tabo in fantom. Sicer mi pa tudi ni jasno, zakaj sta postala par. Dokler je še čas in nimata otrok, odidi. S tem boš rešila sebe in tudi fanta. Tudi on si zasluži biti z žensko, ki ga bo ljubila in jo bo spolno privlačil.

Razen, če ni to, da te nikoli ni spolno privlačil, zraslo na tvojem zelniku zdaj, pred kratkim, ko te je pritegnil drugi. Da se nisi v to prepričala, da bi tako imela zase konkreten razlog (čistejšo vest), da greš lažje na drug vrt pogledat. No, to veš le ti, ali pa še ti ne.
Kakorkoli, če si v zvezi in se zaljubiš v drugega, je to kar velik znak za alarm oziroma en pokazatelj, da v zvezi nisi zadovoljna, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je tvoj partner tisti, ki je za to kriv.

V začetnem postu si sicer napisala, da privlačnosti ni več, zdaj pišeš, da je nikoli ni bilo, zato se mi zdi Markova pripomba tudi na mestu in bi bilo dobro, da razmisliš o tem.

Kaj narediti, se boš morala sama odločiti. Če res drži to, kar praviš zdaj, potem gre v tvojem primeru za prevaro. Pa ne zaradi tega, ker te spolno privlači drugi, temveč zato, ker svojega puščaš v prepričanju, da te privlači on in to pozneje privede tudi do “klasične” prevare, ne samo s tvoje strani, lahko tudi z njegove.

Po drugi strani pa se moraš zavedati (če se odločiš, da sedanjega fanta pustiš), da bo pri drugem štimal le seks, od ostalega pa bolj malo. Vendar kakorkoli pogledaš, so pri tem vedno prisotni riziki, ki jih je pač potrebno vzeti v zakup. Razmisli o tem kar pravi Marko in ukrepaj tako, da bo do tvojega sedanjega pošteno.

Boom, ne moreš vedeti, da bo v novi zvezi štimal samo seks … mislim, kake maš.

Ne me obsojat, tebe bo vedno kdo medel. Ti si odlična kandidatka za sosednji forum, kjer se veliko ženskih prispevkov začne Nikoli si nisem mislila, da se to lahko zgodi meni, nadaljuje z Imam dobrega moža, ki ga imam zelo rada, po možnosti sledi pristavek Imava dva/tri čudovite otroke … Zbega jih pa prvi sodelavec, ki zgleda kolikor toliko dobro in si vzame pet minut, da jo malo osvaja.

No, saj je tudi tvoj uvodni post zelo blizu temu.

Pri 23 se sprašuješ, kaj pa je sploh prava ljubezen. No, to, kar ti čutiš do fanta, definitivno ni prava ljubezen in definitivno ni temelj, pa če je sam Gandi po karakterju, za naslednjih 50 let.

Za pošteno ravnanje si sicer že malo pozna, nisi pa še prepozna.

Saj sem želel prav to povedati oz. da vnaprej (in dokler metuljčki malo ne minejo), ne moreš vedeti prav veliko in konec koncev podobno velja tudi za seks. Zato pa predstavlja riziko vsaka odločitev za odnos, ki pa se ga je neumno bati.

Jaz tudi tako mislim. Zdaj drugače vidi trenutnega partnerja, ker ima novo izkušnjo.
Če ne bi bilo spolne privlačnosti, ne bi bila z moškim. Saj ni iskala prijatelja, ampak partnerja.
Podobno je, kot če se od vsega začetka voziš s 15 let starim avtom…Enkrat pa se znajdeš v novem BMW-ju…In šele potem spoznaš kaj je to pravi užitek in šele potem imaš primerjavo kaj si imel prej. 🙂
Čeprav je ta stari avto dobro služil svojemu namenu in si smo se na njega navezali, pogrešamo tisti užitek…In potem imamo konflikt…Radi imamo stari avto, le problem je, da nam ne nudi užitka in adrenalinske vzburjenosti pri pospeških. 🙂
In obojega seveda ne moremo imeti…Občutka varnosti, ki smo ga dobili ob starem avtu in nekaj novega ter razburljivega….
Zato avtorica sprašuje kaj narediti..Seveda pa nihče od nas ne more vedeti, kako se bo obnesel novi partner oz. avto. 🙂
Je pa ta nora spolna privlačnost in strast ponavadi tista, ki prva mine.
Izkušnje pa so potem tiste, ki odločajo ali bomo nekaj obdržali ali pa ne.