V službi z bivšim?

To, da on nima čustev do mene, je jasno kot beli dan. Ne vem ali ima drugo ali ne. Lahko tudi, da sta skupaj z bivšo ženo. Ne vem. Razmerje je začel on, jaz najprej nisem bila za. On je bil za. Potem se je malce umaknil, češ, da je zanj to prehitro (zelo mlad poročen, dolgo v vezi, par let ločen), da ni pripravljen za vezo, potem se je spet zagrel… ne vem, dejstvo je, da čustev do mene nima. Zelo mi je pa žal, ker sem bila prepričana, da sva prijatelja.

Ja, v službi je problem. Nimam ustreznih znanj. Recimo lani sem naredila neko zelo neprijetno napako, verjetno bi me odpustili, če bi to vedeli ali pa bi jih vsaj slišala. Pa je on zadevo rešil. Sicer je bil vedno ok in je tudi drugim zelencem, ko so ga polomili, na samem povedal kar jim gre. Ni zadev obelodanjal vodilnim. Seveda, če je šlo za nenamerne napake. Če je bil kdo nesramen, malomaren, je dobil odpoved. Vem pa, da name bolj pazil kot na druge, da ga nisem kaj polomila, mi bolj pomagal. Tako, da njegova pomoč je bila velika, večja kot so jo dobili drugi.

V bistvu se ves čas stvar zapleta, ker zelo težko službo najdem. Tam bi se pa veliko naučila, zdaj pa si ne upam it tja delat.

Če bi bila kak iskan kader, se jaz niti malo ne bi sekirala. Tako pa imam narejeno gimnazijo pa družboslovni faks. Diploma me prej ovira kot koristi. Zato pa se mi zdi, da v službah vedno ves drek požrem, samo, da imam službo. Zdaj pa sem dobila fajn službo, sem ga pa jaz polomila na celi črti.

Vedno sem govorila služba je služba, družba je družba. Nikoli mešala službenih in privat zadev. PRvič, ko mi je pa fajn bilo v službi pa sem te zadeve pomešala med sabo in se pogreznila v gnojno jamo. Pa kriva sem si pa sama.
[/quote]

Ja tudi to je možno glede njegove bivše. To lahko samo ugibamo. To da je on najprej bil zagret si pisala ja. Ampak to je nek cagav tip, enkrat nekaj bi, potem ne bi(dela se da je neodločen a on ve kaj hoče). Samo za avanture mu je. Tak ga razberem ko opisuješ.
Glede službe ja je vse skupaj res zoprno.
Ampak jaz skozi vso tole pisanje vidim da se vrtiš skos v nekem filmnu enem in istem in da se težko sprijazniš da se je med vama vse zaključilo(te to bolj bega kot sama služba, čeprav pišeš o tem. Ampak te skrbi kako bosta lahko naprej sodelovala v službi). Ta svoja ujeta čustva predelaj, ker se vidi da imaš neka upanja, bolj lažna da se bo spremenil da spet lahko uspe. Ampak smo ti zgoraj pisali že, da žal je tole vse skupaj polom. Včasih se nam ne izide kot bi si želeli in nam je hudo in smo tudi jezni zaradi tega, ker se nam niso naša pričakovanja uresničila v smer ki smo si jo želeli sami. Carpe diem. Živi in pusti živeti. Nekdo bo zate ki te bo imel rad. Zakomplicirala si si tole vse. Dajmo še odkomplicirat tole.

Evo ga. Enga, ki ga je kura znesla.

Narcis vsekakor ni. Tudi kak babjek ne. Tudi ne bi mogla reči, da je avanturist. TUdi recimo z bivšo ženo ima korekten odnos (beri: ne pljuva po njej, ne govori, da so ženske vse grozne, je spošljiv do žensk). Bolj se mi zdi, da je bil pač osamljen, mu je pasala ženska družba (da smo si na jasnem: nikoli ni bil vsiljiv ali pa, da bi recimo v službi karkoli poskušal). Potem pa se je ustrašil in dal rep med noge. Ko sem se odselila, se je namreč totalno spremenil. Prej bi bil kar naprej z mano, potem pa je očitno ugotovil, da rabi svobodo. Vendar ni bil toliko odkrit, da bi mi povedal, da pač noče več opravka z mano. To mu zamerim.
Kot sodelavec: izjemno strokoven, veliko izkušenj in zelo korekten do začetnikov (pomagal, učil in tudi ščitil, ko smo delali napake, da ni šlo vse šefu na ušesa). Tako, da tudi s tega vidika daleč od narcisa (imela sem že ogormno opravkov z narcisoidni sodelavkami in šeficami). S tega vidika ga spoštujem.

Ja, težava je služba. Če bi bi našla kaj drugega, bi bilo to super. V bistvu sem bila prepričana, da bom kaj našla. POtem pa sami negativni odgovori. Še tam, kjer sem bila prepričana, da bom vsaj do razgovora prišla (vedela sem,d a res iščejo in da so jih 8 povabili na razgovor), nisem prišla na razgovor. To me je nekak streznilo, da je situacija glede služb še slabša kot sem mislila, da je. Vendar it tja, kjer sumim, da bi se znala spet čustva v meni zbuditi, se mi pa ne zdi preveč pametno. Če bi bila prepričana, da se ne morejo kaka čustva spet zbuditi, ne bi komplicirala.

Pa kateri drućboslovni faks imaš, da se ga tako sramuješ? Kaj si po poklicu?

Joooj, ženska, umiri se! Če za vsako stvar takole razpredaš, analiziraš, delaš paniko vnaprej … ja, ne vem … Jaz sem ženska, pa te ne bi gledala niti poslušala dve uri. Takšnih, kot si ti, se ljudje izogibajo.
Če je zgodba resnična, kar sicer dvomim, pojdi v službo, obnašaj se, kot da nič ni bilo, nauči se čimveč. Pa ne zapletaj in razpletaj! Niti ne omenjaj mu vajine pretekle veze. Bo šlo?

Sej ni čudno, da je pobegnil in noče imeti nič s tabo. Celo dopoldne tipkanja zarad 6 mesecev službe.

Tega pa res ne bi tule gor pisala.
Nisem rekla, da se svojega faksa sramujem, rekla sem, da mi nič ne koristi. Sicer pa ni neka huda skrivnost, da veliko diplomantov družboslovnih smeri dela na dosti nižjih delovnih mestih, nekateri celo za tekočim trakom. Ker nas je pač družboslovcev veliko preveč.

Kako bolana si šele ti in tvoja predhodnica, ko greš vse to brati. Vse ok s tabo? Po mojem da ne.
En nasvet tebi in tvoji predhodnici: ko vama tema ni všeč, je ne berita, niti ne rabita komentirat. Precej bebasto izpadeta, ko pljuvata po temah, vendar bereta jih pa.

Drugače pa sem zadevo zdaj rešila.
Zavrnila sem službo.
Sem par mesecev razmišljala in ugotovila, da bo tako najboljše. Težka odločitev, upam, da ne napačna.

Naj ti bo to izziv. Ne kompliciraj.

Aha si se potem tako odločila da zavrneš.

Aha si se potem tako odločila da zavrneš.
[/quote]

Ja, dolgo sem premišljevala (več mesecev) pa sem se odločila, da je tako bolje.
Tu ne gre samo zanj. Gre tudi za to, da bi se morala preseliti, kar v končni fazi ni ravno poceni. Pa služba je zdaj tudi vse bolj vprašljiva, ker ni videt, da se bo ta korona kaj hitro unesla. Tako, da tudi s tega vidika zadeva ni tako enostavna.
Je pa bila težka odločitev. Upam, da mi ne bo žal.

Ja, dolgo sem premišljevala (več mesecev) pa sem se odločila, da je tako bolje.
Tu ne gre samo zanj. Gre tudi za to, da bi se morala preseliti, kar v končni fazi ni ravno poceni. Pa služba je zdaj tudi vse bolj vprašljiva, ker ni videt, da se bo ta korona kaj hitro unesla. Tako, da tudi s tega vidika zadeva ni tako enostavna.
Je pa bila težka odločitev. Upam, da mi ne bo žal.
[/quote]
No, če si zdaj že naredila to, po dveh dnevih našega pisanja, da nehaj komplicirati in da vzemi službo, potem tako ni več kaj za narediti.

Meni se zdi, da je napaka. Pa ne zaradi same službe mogoče, temveč zato, ker se SPET izogibaš nekemu dogodku, nekemu napredku pravzaprav, zaradi nekih brezveznih strahov. Da bi se spet zaljubila vanj, da bi to in ono. Samo izgovore si iskala, kaj bi lahko šlo narobe. Nisi pa videla, da je to ZGOLJ v tvoji glavi in ne v realnosti.

Saj vem, da mi boš oporekala, ampak dejansko govorim iz izkušenj. Komplicirati tam, kjer sploh ni treba, delati big deal iz stvari samo zato, ker hočemo videti le eno stran, da se ne rabimo premakniti za meter, iz svojega udobnega okolja in razmišljanja, čeprav morda sploh nista tako udobna, samo navajeni smo ju.

To se ti lahko hitro zgodi tudi marsikje drugje, recimo v razmerju – bi vztrajala, čeprav ne bi šlo, ker bi se bala spremembe. Evo, zdaj namesto da bi šla vsaj za en mesec gor (ja, stane, pa preseliti je treba en ali dva kovčka, buhuhu) in videla, kaj in kako, si se že vnaprej odločila, da to ni zate, in si zavrnila. Celo toliko nisi bila, da bi počakala do konca dneva in potem dala odgovor, ali prespala čez vikend (razen, če se je mudilo).

Pač OK, sprejela si neko odločitev, kar je vseeno bolje kot nič narediti, ampak naslednjič pa malo pomisli, kam te tvoji zadržki vodijo. Ker naprej te ne. Že to, da nimaš neke možnosti dobiti normalne službe, da nimaš obveznosti, pa si zavrnila sodelovanje v tujini, kar bi ti tukaj lahko zelo pomagalo pri iskanju druge, kaže na to.

Meni je žal, te pa razumem. Ampak zato ti pa tudi rečem, da naslednjič ne reagiraj tako, ker boš obstala in šla nazaj in se na koncu samo sekirala, zakaj nečesa nisi storila.

Za zadevo se nisem odločila preko noči, ampak kto sem že napisala, sem o tem razmišljala že nekaj mesecev.

Selitev pa ne vem kaj to tebi pomeni, ampak zame to nista dva kovčka. Zame je to odpovedat stanovanje, ga izprazniti, vso robo zvoziti tja, v novo stanovanje. Dati delati vse nove dokumente in tako naprej.
Sem se preselila letos, stanovanje sem morala v precejšni meri opremiti. Ni to ravno dva kovčka.

Selitev je lahko takšna, kot jo opisuješ, lahko pa je drugačna. Glede na to, da bi najbrž bilo le nekaj mesecev, bi se lahko poskusila z najemodajalcem zmeniti, da vmes najdeš nekega podnajemnika, stvari, ki jih ne rabiš, pustiš tam, zakleneš v eno omaro, in greš res z dvema kovčkoma.

Dokumentov nikakor ne rabiš novih, moraš pa urediti nekaj stvari pri FURSu, to pa je res. Ampak nikakor pa ne moreš iti delat novih dokumentov, ker tam ne boš dobila stalnega prebivališča, samo prijavila se boš.

Tako da spet izgovori s tvoje strani. Saj vem, da boš to vzela zdaj napad nate, ampak kot pravim, iz izkušenj in ja, najlaže je iskati izgovore, zakaj nečesa ne bi, namesto brcniti se v rit in poiskati rešitve, zakaj nekaj bi.

Dobro, zdaj si se tako odločila, ampak naslednjič imej to v mislih. Ker če si v najemu (tako razumem), potem ne vem, kako boš plačevala najemnino po poteku nadomestila, s 400 EUR socialke, če ne boš dobila nove službe,

Selitev je res stresna situacija in ker si se glih letos selila ter ce ti ni pod mus vzeti to službo si raje išči blizje tebi. Če pa moraš to speljat pa naj ti bivši ne ukrade te možnosti.
Čisto of topik- se v teh časih sme selit v drugo mesto ne da bi ti kdo kazen nabil?

Možnost podnajemnika ni mogoča. Niti pod razno. Edina varianta je, da pač nisem tu, najemnino pa vseeno plačujem. Nikakor pa ne smem imet podnajemnika.
Nove dokumente vsekakor rabim. Tam bom imela stalni naslov. Brez stalnega naslova ne morem biti. Razen, če se dejansko ne izselim, kar pomeni, da še naprej najemnino plačujem, kar pa ni ravno smiselno. Ker se potem ne želim vrnit sem.

Ja, se sme, če gre za potrebe dela. Seveda vse z uradnimi papirji. Je pa važno, da so recimo osebni dokumenti urejeni pa take zadeve. Ni za tvegat. Aja, gre pa za prehod dveh državnih mej. Pa pazit je seveda treba koliko ur smeš kje biti. Da ti ne napišejo kake karantene. Da se, samo pač je treba preveriti kako in kaj. Pa se mi zdi, da se vsake par dni nekaj spremeni.

Ja, dolgo sem premišljevala (več mesecev) pa sem se odločila, da je tako bolje.
Tu ne gre samo zanj. Gre tudi za to, da bi se morala preseliti, kar v končni fazi ni ravno poceni. Pa služba je zdaj tudi vse bolj vprašljiva, ker ni videt, da se bo ta korona kaj hitro unesla. Tako, da tudi s tega vidika zadeva ni tako enostavna.
Je pa bila težka odločitev. Upam, da mi ne bo žal.
[/quote]

Aha si pisala o tem ja da bi se mogla seliti v drugi kraj, kar je še dodatno breme, strošek. Ni tole ravno lahko kar opisuješ. Naj ti ne bo žal zdaj. Saj boš našla kaj drugega zase. Držim pesti!

Aha si pisala o tem ja da bi se mogla seliti v drugi kraj, kar je še dodatno breme, strošek. Ni tole ravno lahko kar opisuješ. Naj ti ne bo žal zdaj. Saj boš našla kaj drugega zase. Držim pesti!
[/quote]

Ja, selitve so smotane. Sploh v tej situaciji sedaj.
Hvala za dobre želje.
Upam, da mi kmalu uspe. Letos je taka štala glede zaposlovanja, ker cel kup dejavnosti vegetira, životari oz. sploh ne deluje.

Ja, selitve so smotane. Sploh v tej situaciji sedaj.
Hvala za dobre želje.
Upam, da mi kmalu uspe. Letos je taka štala glede zaposlovanja, ker cel kup dejavnosti vegetira, životari oz. sploh ne deluje.
[/quote]

Ja zdle je res tkole bedno letos glede tega. Glede na to da boš zdaj brez dohodka ti želim, da ti rata vse poravnati od najemnine, elektrike itd. Ali ti pripada kako nadomestilo, si pisala nekaj o tem tud?

Ja zdle je res tkole bedno letos glede tega. Glede na to da boš zdaj brez dohodka ti želim, da ti rata vse poravnati od najemnine, elektrike itd. Ali ti pripada kako nadomestilo, si pisala nekaj o tem tud?
[/quote]

V bistvu še nisem preverila koliko mesecev mi pripada denarno nadomestilo.
Ni pa vse tako brez plana b.
Če ne bom kaj drugega našla. Imam službo, ki sicer ni po mojem okusu, od aprila naprej. Zdaj, če ne bi našla kaj drugega, bo pač to to.
Za vmesni čas pa imam tudi neke zadeve za končat, neko prekvalifikacijo. Izpite pa to.
Tako, da nisem čisto brez planov :).
Prihranke tudi imam, samo upam, da jih ne bo treba načeti, ker so za konkretni cilj.
Če ne bi bilo te nesrečne korone in vse kar to zraven prinese, se sploh ne bi sekirala. Zdaj pa je situacija res bedna. Pa nihče ne ve kdaj so bo to ustavilo in kaj bo potem. Se bo gospodarstvo pobralo ali bo šlo vse skupaj k vragu. Upam,d a bomo splavali.

Če te prav razumem, bi ti tukaj, kjer si sedaj, stanovanje odpovedala in se selila v neko čist drugo državo, kjer bi imela šiht za pičlih 6 mesecev? Kaj pa potem, ko bi teh 6 mesecev minilo? Se bi spet selila?
Zanimivo, da bi se ti to dalo. Meni recimo sploh ni do selitev, imam pa prijateljico, ki se je že skoraj 20x selila v življenju, čeprav ima eno in isto službo že od prvega dne. Ampak se vsake toliko časa malo preseli 🙂

in to za delo, ki ga sploh ni sposobna in usposobljena opravljat in bi se šlepala na nekoga drugega.

jaz se def. ne bi prijavljala za delo, ki ga ne znam opravljat.

V bistvu še nisem preverila koliko mesecev mi pripada denarno nadomestilo.
Ni pa vse tako brez plana b.
Če ne bom kaj drugega našla. Imam službo, ki sicer ni po mojem okusu, od aprila naprej. Zdaj, če ne bi našla kaj drugega, bo pač to to.
Za vmesni čas pa imam tudi neke zadeve za končat, neko prekvalifikacijo. Izpite pa to.
Tako, da nisem čisto brez planov :).
Prihranke tudi imam, samo upam, da jih ne bo treba načeti, ker so za konkretni cilj.
Če ne bi bilo te nesrečne korone in vse kar to zraven prinese, se sploh ne bi sekirala. Zdaj pa je situacija res bedna. Pa nihče ne ve kdaj so bo to ustavilo in kaj bo potem. Se bo gospodarstvo pobralo ali bo šlo vse skupaj k vragu. Upam,d a bomo splavali.
[/quote]

Aha prekvalifikacija in to fajn 🙂 Ja vidim da cilje imaš in ne tavaš nekaj v 3 dni, to je fajn da in veš kaj hočeš! Aja imaš ta prihranjen denar za nekaj že, ja lej naj ti rata speljat to do konca! Kar pogumno, saj bo 🙂 Ja nihče ne ve s tole korono. Tudi s.p. ne vem kdaj bomo lahko začel. Upam da čimprej 🙂 Da splavamo 🙂