V službi z bivšim?
Torej tebe ne moti “situacija” z njim, ampak bolj to, da ti ne bo pomagal ..? Imaš možnost se sama ali s pomočjo koga tretjega naučiti to, kar delo zahteva? V razmeroma kratkem času se da naučiti neverjetne stvari, verjemi. Ko je sila še toliko prej… poskusiš lahko še vedno, če dobiš odpoved pa tudi ne bo konec sveta. Dela je veliko, morda ne takega kot si želiš, morda v drugem kraju, a verjemi kljub situaciji ponekod posel cveti in iščejo ljudi. Vsaj za kakšno krajše obdobje boš zagotovo našla. Brez skrbi pojdi v to. Če ne se boš sabotirala sama…
[/quote]
Ne, brez njegove pomoči se tistih zadev ne morem naučiti.
Zaradi službe se moram preseliti. POtem ni ravno prijetno, če ti po 14 dneh dajo odpoved.
Službo že par let iščem. Sicer nisem bila še nič brezposelna, samo zadnje čase dobim samo tako po par mesecev. In to dela, kjer je dovolj recimo poklicna šola. MOja diploma mi je prej ovira kot pomoč pri iskanju. Moja SŠ je pa na žalost gimnazija. Tako,da precej neuporabno.
Ja, kake čistilke pa za proizvodnjo to res ves čas iščejo. To bi šla pred 20 leti delat, zdaj pa ne več. No v bistvu sem pred 20 leti taka in podobna delala opravljala pa raje ne bi več.
Tako, da precej razmišljam v to smer, da bi bila preprosto en čas brezposelna pa probala v tem času se kaj izobrazit, kak uporabni tečaj narediti. MOgoče prekvalifikacijo.
Ja, saj ravno to je. V bistvu sem že napisala, da ne bo prišla tja delat, samo maila si še nisem upala poslati.
VV bistvu sem nekako takole: 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da zavrnem službo in 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da jo vzamem. Samo problem je, da že nekaj časa iščem kako drugo službo pa nič na vidiku. Še oglasov ni kaj prida. Redko kdo zaposluje, večinoma bolj odpuščajo.
Res pa je, da na zavodu za zaposlvoanje ne bi vedeli, da sem zavrnila službo, tako, da bi mi denarno nadomestilo pripadalo.
[/quote]
Jaz na tvojem mestu že ne bi šla tja delat, ker te bo po vsej verjetnosti še pri delu zafrknil, če te je že privat. Z določenimi ljudmi je bolje ne imeti posla, tako ali drugače. Nek svoj ponos je fino ohranit.
Vem, da je težko najti sedaj službo, sama sem brez že kar nekaj časa. Pred meseci mi je tudi bivši ponudil delo, kjer bi mi on bil šef, a sem odklonila. Pa nisva imela niti polovico tako nerazčiščenega odnosa oziroma se ni tako ignorantsko obnašal.
Jaz na tvojem mestu že ne bi šla tja delat, ker te bo po vsej verjetnosti še pri delu zafrknil, če te je že privat. Z določenimi ljudmi je bolje ne imeti posla, tako ali drugače. Nek svoj ponos je fino ohranit.
Vem, da je težko najti sedaj službo, sama sem brez že kar nekaj časa. Pred meseci mi je tudi bivši ponudil delo, kjer bi mi on bil šef, a sem odklonila. Pa nisva imela niti polovico tako nerazčiščenega odnosa oziroma se ni tako ignorantsko obnašal.
[/quote]
Ja, je nerodna reč. Ve tudi, da z delom tam bi pridobila potem nov poklic (če imaš družboslovno diplomo je še kako pomembno, da najdeš kak nov poklic, dobiš nove kvalifikacije). S tega vidika je to izjemna priložnost.
Amapk ostalo je pa tako kot praviš: toliko nerazčiščenih zadev. Moj ponos je v končni fazi tudi nekaj vreden.
Se sprašujem, če se splača povsem ponižat in upam, da bo profesionalen, zaradi službe.
V bistvu se bistveno bolj nagibam k temu, da ne grem tja.
Ja, je nerodna reč. Ve tudi, da z delom tam bi pridobila potem nov poklic (če imaš družboslovno diplomo je še kako pomembno, da najdeš kak nov poklic, dobiš nove kvalifikacije). S tega vidika je to izjemna priložnost.
Amapk ostalo je pa tako kot praviš: toliko nerazčiščenih zadev. Moj ponos je v končni fazi tudi nekaj vreden.
Se sprašujem, če se splača povsem ponižat in upam, da bo profesionalen, zaradi službe.
V bistvu se bistveno bolj nagibam k temu, da ne grem tja.
[/quote]niksr se ne pusti.Tii ti sevedno kroji usodo,pojdi tja in bodi profesionalna,sploh ko pises,da je to za tvojo bodočnost bolje(izobrazba),če ne ok ,sevedno greš lahko na zavod.Bodi pogumna in ponosna in pojdi!
Ne, brez njegove pomoči se tistih zadev ne morem naučiti.
Zaradi službe se moram preseliti. POtem ni ravno prijetno, če ti po 14 dneh dajo odpoved.
Službo že par let iščem. Sicer nisem bila še nič brezposelna, samo zadnje čase dobim samo tako po par mesecev. In to dela, kjer je dovolj recimo poklicna šola. MOja diploma mi je prej ovira kot pomoč pri iskanju. Moja SŠ je pa na žalost gimnazija. Tako,da precej neuporabno.
Ja, kake čistilke pa za proizvodnjo to res ves čas iščejo. To bi šla pred 20 leti delat, zdaj pa ne več. No v bistvu sem pred 20 leti taka in podobna delala opravljala pa raje ne bi več.
Tako, da precej razmišljam v to smer, da bi bila preprosto en čas brezposelna pa probala v tem času se kaj izobrazit, kak uporabni tečaj narediti. MOgoče prekvalifikacijo.
[/quote]
Po katerem ključu pa ti pripada nadomestilo, če praviš, da že par let dobiš službo samo za par mesecev?
Preveč kompliciraš in delaš scenarije vnaprej.
Vzemi se v roke, distanciraj se od njega kot moškega in mu pripopaj pripadajočo vlogo “sodelavec” in se temu primerno obnašaj. Ostanita na službeni distanci.
Če nimaš druge službe in lepega kupa prihrankov, potlej se službe ne otepaš. Zagrabiš, se naučiš nečesa novega in gremo naprej.
Itak, da pojdi delat tja, kjer imaš priložnost: trenutno in dolgoročno.
Sicer vidim, da take nasvete rada ignoriraš in si obupno želiš, da bi ti vsi svetovali, da bodi raje brez službe, ampak od daleč se vidi tako, kot ti večina piše.
Torej: Bodi profesionalna, strogo službena… in vsako jutro si ponovi, da to njegovo ignoriranje NI BILA LE TRENURNA SLABOST ampak VZOREC, ki se bo zagotovo ponovil!
Ne vem točno kako je z nadomestilo s strani Zavoda za zaposlvoanje. Ampak delovne dobe imam dovolj, več kot 15 let. Nisem bila vmes brezposelna. Službo sem par let iskala, ampak nisem bila brezposelna (iskala ob službi). Se mi je pa potem zalomilo in zadnji dve leti dobim tako za par mesecev, potem pa spet kaj drugega. Samo vmes nisem bila brezposelna. Tako, da nadomestilo bi dobila. Ne vem za koliko časa, še nisem preverila.
Že pred korono je bilo težko kaj najti, zdaj so pa stvari še toliko bolj zapletene in neobetavne.
Ja, ne vem kaj bom. Tvegati in zavrniti službo pa upati, da kmalu kaj najdem, čeprav je zelo slabo stanje na trgu dela.
Ali se ponižati in it tja delat. Da je stvar še bolj neprijetna so zadevo opazili sodelavci, sosedje, njegovi sorodniki. V službi sva bila profesionalna, nobenih odvečnih dotikov ali kaj takega, da ne bo pomote. Ampak izven službe pa bi jaz sicer raje bolj na skrivaj, on pa ni hotel skrivat. Aja, še soseda sva bila, tako, da je bilo ja vsem na očeh. Sicer mislim, da je večina sodelavcev čisto ok in se ne bo v to vtikalo. Je pa en tip, ki mu je to šlo blazno na živce in bo zdaj užival sto na uro, če me bo spet srečal.
In vedno sem se držala pravila služba je služba, družba je družba. Nikoli nisem hodila s sodelavci na pijačke, še manj kaka bolj zasebna druženja. Niti nisem bila nikoli v kakem prijetnem kolektivu, niti nisem imela kakega fajn dela. Zdaj pa naletim na fajn kolektiv, ok sodelavce, fajn delo pa naredim tako bebavo napako. Počutim se kot največja tepka.
Ja, imaš prav. V bistvu sem se pri sebi že skoraj odločila, da ne grem tja. Da je moj ponos več vreden.
Ampak si pa ne upam tvegati brezposelnosti.
Mogoče si res želim, da bi mi 100 ljudi reklo: ej, daj bodi ponosna in ne rini tja.
Pa ves čas sem upala, da vendarle najdem kako drugo službo. Potem pa vedno dobim samo negativne odgovore.
Ja, verjetno bi res morala si vsak dan ponavljat kako me je ignoriral, kako me je grdo zmanipuliral, da ne bom ob njegovem nasmehu zgubila tla pod nogami. Si bi res morala neka opozorila napisat, nastavit v telefon, da bi mi bilo skoz pred očmi to, ne njegov nasmeh.
Temu kar ti praviš ponos je ego. Ponos bi bil, če bi se ti počutila kot oseba, ki zna sama sprejemati pametne in dobre odločitve. Če ta tip ni ravno tvoj delodajalec ampak sodelavec, ki v tem podjetju služi denar, tako kot vsi drugi, bi ga lahko tudi ti. Kot ti je že prej nekdo napisal, problem imaš ti in ne on. Kot vidim, si kar naprej v pripravljenosti da se z njim spet spustiš v neke vrste razmerje, ker nekaj resnega niti imela nista. Na tvojem mestu bi se posvetila delu in službi, družbi pa ko bi svoj šiht oddelala. Če se tako odločiš te niti dva ali trije taki sodelavci ne morejo prepričati o nasprotnem. Ti se ne bojiš njega ampak same sebe. Pa ti je jasno dal vedeti, da ga ne zanimaš. Malo si vsiljiva in nadležna. Nehaj s tem. Ponos ima dvignjeno glavo in ne rep med nogami. Če pristaneš na zavodu imaš veliko manjše možnosti zaposlitve. Verjemi, vem iz prve roke.
Hja, moje odločitve so bile neumne, skrajno neumne.
Nerodna reč je, ker je bil on in njegovi sorodniki moja edina družba. Nikogar drugega tam nisem poznala. Daleč okrog nikogar. Samo sodelavce in pa familijo tega sodelavca.
Veš zadeva se je začela s tem, da me je on vsak dan klical, mi pisal. Jaz vsakodnevnega klicanja, pisanja, nisem nikoli prakticirala.
Ja, se bojim, da bi spet padla na limance. Če nimaš nikogar poznanega, nobene druge družbe, hitro klecneš. Njemu je vseeno, on ima družbe kolikor jo hoče. Jaz pa nikogar.
Temu kar ti praviš ponos je ego. Ponos bi bil, če bi se ti počutila kot oseba, ki zna sama sprejemati pametne in dobre odločitve. Če ta tip ni ravno tvoj delodajalec ampak sodelavec, ki v tem podjetju služi denar, tako kot vsi drugi, bi ga lahko tudi ti. Kot ti je že prej nekdo napisal, problem imaš ti in ne on. Kot vidim, si kar naprej v pripravljenosti da se z njim spet spustiš v neke vrste razmerje, ker nekaj resnega niti imela nista. Na tvojem mestu bi se posvetila delu in službi, družbi pa ko bi svoj šiht oddelala. Če se tako odločiš te niti dva ali trije taki sodelavci ne morejo prepričati o nasprotnem. Ti se ne bojiš njega ampak same sebe. Pa ti je jasno dal vedeti, da ga ne zanimaš. Malo si vsiljiva in nadležna. Nehaj s tem. Ponos ima dvignjeno glavo in ne rep med nogami. Če pristaneš na zavodu imaš veliko manjše možnosti zaposlitve. Verjemi, vem iz prve roke.
Recimo, da je pisanje avtorice resnično. Pa malo verjetno.
O NJEJ SKLEPAM SLEDEČE.
– starost blizu 40 => konec fukalne dobe za večino žensk
– IQ < 80 // berem njen stil pisanja,..., nič kaj inteligenten
– gotovo so ji tudi pri študiju “skozi prste” pogledali
– tega in gotovo še kakšnega moškega je nekaj silno zmotilo pri njej in ne verjamem, da je narcisoid. A gre narcisoid na roko nekomu v stiski?
Tale je pa ta boljša:
Ma jaz si jo raje zašijem za vedno 😄
Nekatere take kure imate zašito že vse življenje, če ne ne bi bilo z vami tako, kot je.
Vesel oče, podnevi šiva, ponoči para
To knjigo sem pred precej leti že prebrala.
Itak mi je jasno, da mu ni več do mene. Tu ni nobene dileme.
Ampak ne vem ali bi se dalo skupaj delat ali ne. To me zdaj žre. Delo je fajn. Vsekakor si ne želim več tja it, ker pač je tako kot je z njim, ampak druge službe ne najdem.
[/quote]
Bi se dalo, če ne boš rinila v njega, težila da se pogovorita, če boš sama sebe dovolj kontrolirala, da ne boš imela ljubosumnih izpadov.
Bolj ko ga daš na ignore, lažje bo obema.
Čuj ti Jack Razparač, ne gre ti to pisanje ob 4am, raje počakaj na 3.kavo… kot prvo pri 40 ni prav noben konec, temveč najslajše obdobje, ko ženska osvobojena vseh zadržkov popolnoma zaživi na spolnem področju. To ti bo vsak dober in iskren f…. potrdil. Zato so 40letnice iskana roba tudi pri mlajših, pa če se še tako trudite trditi nasprotno. Problem so ponavadi moški šprinterji, ki bi snemali por.niče a ne zdržijo niti 30sekund…kaj bi to snemal dušo? Tik tok?
Druga stvar glede IQja si zadnji, ki bi ji lahko kaj očital, beremo tudi tvoje nebuloze, brez skrbi. Ti povem nekaj, če upaš, da boš ženski zbil samozavest s tem ko ji očitaš nizek IQ te moram razočarati. Ženske, še najbolj zabite, vedo da imajo moških lahko v trenutku na tone, če si jih le zaželijo in prav nobeden je ne bo spraševal matematičnih računov ali vaj iz fizike. Avtorica ima žal drug problem trenutno: izoliranost, osamljenost, zato je pozabila za trenutek, da ima lahko pravzaprav vse, le tega narciska se mora losati v mislih. Žal, če je v trgovini samo 1 par čevljev na razpolago, ne greš pa pogledat v drugo, ti kar naenkrat postanejo toliko všeč, čeprav ti nikoli niso bili, da se obsedeš z idejo, da jih moraš kupiti in imeti. Isto je z moškimi. Ko bo videla, da se lepijo za njo, na stotine njih vsak dan, bo že dobila samozavest in bo dojela, da ni življenje en moški. Še posebej ne tak, ki me zna spoštljivo ravnati z njo. To je le iluzija. Ta nasmeh in to avtorica, to ti bo v trenutku padlo vse dol, ko boš razumela, da je napačen. Sneti moraš rožnata očala in ti bo vse jasno.
Narcisoid dela ohoho še bolj pritlehne stvari, da dobi kar hoče. Če nimaš izkušenj, ne svetuj.
In ja, za takega naj si jo kar dobro zašije. Tudi če bi bil zadnji na tem planetu.
Naredila boš kar boš čutila, da je prav. A imej vedno v mislih to, da si ti na prvem mestu. Gre se zate. Kaj si želiš za svojo prihodnost? Kje se vidiš čez pet let? Ne govorim le poslovno. Kot oseba. Moraš vizualizirat to in se vprašati kako bi se takrat počutila? Karkoli te bo intuitivno odbilo, upoštevaj to. Vse odgovore imamo v sebi, le poglobiti se moramo.
Srečno
Podobno moji zgodbi.
Midva sva postala par v srednji šoli, bila “sošolca” na faksu, živela skupaj, se imela rada, skupaj dobila prakso in se zaposlila v istem podjetjuz. Potem so prišla leta, ko je on želel družino, jaz bi počakala. Šla sva narezen, on si je našel novo, s katero sta relativno hitro dobila otroka in se posvetil družini. Jaz sem vpisala doktorat, ga naredila in postala vodja oddelka.
Ko sem to izvedela, sem prvo poklicala njega, sva šla na kavo, mu povedala, da je zame enakovreden kot ostali in da razlik delala ne bom. Vem, da je takrat iskal drugo službo, ker sem izvedela, da je bil na dveh razgovorih….. No, ampak ko sem prevzela to delo, sem držala obljubo in sedaj že več let uspešno delava skupaj.
Je pa vse odvisno od zrelosti obeh oseb. Če sta osebi zreli preteklost pustiti za sabo, se da. Če ne, je pa problem.
Na tvojem mestu ne bi drezala vanj, ne bi ga klicala, pisala sms-ov. Pridi v službo, opravljaj svoje delo in zbrihtaj glavo in odpiši čustva, ki so s tvoje strani še vedno prisotna, z njegove pa očitno ne več (če so sploh bila). Srečno.
Hvala.
Sem dosti razmišljala pa mislim, da bom zavrnila službo.
Delo je samo za pol leta. Za službo se bi morala seliti. V kolikor bo delo sploh možno. Trenutno je vse zaradi korone zaprto. Služba bi bila samo v primeru,d a se ti ukrepi sprostijo. Če se sprostijo in se potem stanje spet poslabša, bo služba recimo samo za en mesec.
POleg tega pa nikakor nisem prepričana, da bi zmogla z njim delat. Več kot pol leta že nisem bila z nikomer v družbi, na čveku. Nimam nobene družbe in v taki situaciji, ko se bi nasmehnil, ko bi začel klepet, dvomim, da bi znala reči ne. Da se razumemo, ne govorim o seksu, govorim o čisto navadnem čveku.
V bistvu premišljum že par mesecev o tem. In v bistvu sem vse bolj prepričana, da je bolje ne it tja.
Čuj ti Jack Razparač, ne gre ti to pisanje ob 4am, raje počakaj na 3.kavo… kot prvo pri 40 ni prav noben konec, temveč najslajše obdobje, ko ženska osvobojena vseh zadržkov popolnoma zaživi na spolnem področju. To ti bo vsak dober in iskren f…. potrdil. Zato so 40letnice iskana roba tudi pri mlajših, pa če se še tako trudite trditi nasprotno. Problem so ponavadi moški šprinterji, ki bi snemali por.niče a ne zdržijo niti 30sekund…kaj bi to snemal dušo? Tik tok?
Druga stvar glede IQja si zadnji, ki bi ji lahko kaj očital, beremo tudi tvoje nebuloze, brez skrbi. Ti povem nekaj, če upaš, da boš ženski zbil samozavest s tem ko ji očitaš nizek IQ te moram razočarati. Ženske, še najbolj zabite, vedo da imajo moških lahko v trenutku na tone, če si jih le zaželijo in prav nobeden je ne bo spraševal matematičnih računov ali vaj iz fizike. Avtorica ima žal drug problem trenutno: izoliranost, osamljenost, zato je pozabila za trenutek, da ima lahko pravzaprav vse, le tega narciska se mora losati v mislih. Žal, če je v trgovini samo 1 par čevljev na razpolago, ne greš pa pogledat v drugo, ti kar naenkrat postanejo toliko všeč, čeprav ti nikoli niso bili, da se obsedeš z idejo, da jih moraš kupiti in imeti. Isto je z moškimi. Ko bo videla, da se lepijo za njo, na stotine njih vsak dan, bo že dobila samozavest in bo dojela, da ni življenje en moški. Še posebej ne tak, ki me zna spoštljivo ravnati z njo. To je le iluzija. Ta nasmeh in to avtorica, to ti bo v trenutku padlo vse dol, ko boš razumela, da je napačen. Sneti moraš rožnata očala in ti bo vse jasno.
Narcisoid dela ohoho še bolj pritlehne stvari, da dobi kar hoče. Če nimaš izkušenj, ne svetuj.
In ja, za takega naj si jo kar dobro zašije. Tudi če bi bil zadnji na tem planetu.
Naredila boš kar boš čutila, da je prav. A imej vedno v mislih to, da si ti na prvem mestu. Gre se zate. Kaj si želiš za svojo prihodnost? Kje se vidiš čez pet let? Ne govorim le poslovno. Kot oseba. Moraš vizualizirat to in se vprašati kako bi se takrat počutila? Karkoli te bo intuitivno odbilo, upoštevaj to. Vse odgovore imamo v sebi, le poglobiti se moramo.
Srečno
[/quote]
To, da bi se kdo lepil name pa se ne dogaja. Ampak to ni panike. Ne iščem moškega.
Pri temu mojemu je bila zgodba bolj zapletena. Bil je odličen prijatelj, vsaj mislila sem, da je. Zato mi od začetka ni bilo do razmerja, ker nisem hotela, da prijateljstvo gre k vragu. In zadeve so se zame zelo hitro odvijale.
Kako se vidim čez 5 let? Samska :). In upam, da vendarle z resno, stabilno službo.
Že prej sem bila vsaj 10 let, če ne več, sveto prepričana, da bom vedno samska. No zdaj sem še toliko bolj prepričana.
Tale me je nasmejala – Jack Razparač!
Izjavljam, da ne pijem kave sploh! Pač je ne potrebujem, pa še smrdi mi. Koliko zapravite za takšno drogo, prosim lepo, tisti/e, ki ste kavopivci? Da o ostalih drogah, kamor spadajo seveda tudi cigarete tudi ne pišem….pa “šnops” itd.
Verjetno sem prišparal vrednost enega stanovanja, ker ne pijem kave, ne kadim, ne pijem žganih pijač….pa ve?
Predvsem sem pa prišparal, ker se ne onegavim z nizkointeligentnimi ženskami (vzmetnicami).
Za mene mora ženska tudi nekaj znat, kure pa prepuščam južnakom saj druge ne padejo pod njih.
Vesel oče, od nizkointeligentne kokoši, ki rada počepne, imenovan tudi Jack Razparač
Ko berem tvoje odgovore enkrat praviš da bi delala s tem sodelavcem, drugič da ne. In da se bojiš kakšen bo do tebe ko bo tvoj mentor, če sem prav zasledila. Tale situacija je zoprna in bo od obeh odvisno kako bosta speljala. Če je toliko nezrel, kot opisuješ in je naredil s tabo bo tokrat sigurno tud naredil. Lahko samo upaš da ne, ampak če tak je te lahko dobro zašije. Mogoče je tak da se mu fajn zdi da je nad tabo in ima neko moč in mu je všeč da boš vedno odvisna od njega. Hoče te videti v tem položaju mogoče. Mogoče pa tudi ne in je vezan z drugo in je tole prebolel že, kdo bi to vedel zdaj. Praviš da se bojiš da bi spet prišlo do iskric, pa da nimaš družbe drugih ljudi. Pri tebi še vedno čustva do njega so, tole ko praviš da če bi prišla. Tega če bi ni, ampak nisi predelala z njim kar je bilo. Nerodna situacija je to zelo da bi delala z njim.
To, da on nima čustev do mene, je jasno kot beli dan. Ne vem ali ima drugo ali ne. Lahko tudi, da sta skupaj z bivšo ženo. Ne vem. Razmerje je začel on, jaz najprej nisem bila za. On je bil za. Potem se je malce umaknil, češ, da je zanj to prehitro (zelo mlad poročen, dolgo v vezi, par let ločen), da ni pripravljen za vezo, potem se je spet zagrel… ne vem, dejstvo je, da čustev do mene nima. Zelo mi je pa žal, ker sem bila prepričana, da sva prijatelja.
Ja, v službi je problem. Nimam ustreznih znanj. Recimo lani sem naredila neko zelo neprijetno napako, verjetno bi me odpustili, če bi to vedeli ali pa bi jih vsaj slišala. Pa je on zadevo rešil. Sicer je bil vedno ok in je tudi drugim zelencem, ko so ga polomili, na samem povedal kar jim gre. Ni zadev obelodanjal vodilnim. Seveda, če je šlo za nenamerne napake. Če je bil kdo nesramen, malomaren, je dobil odpoved. Vem pa, da name bolj pazil kot na druge, da ga nisem kaj polomila, mi bolj pomagal. Tako, da njegova pomoč je bila velika, večja kot so jo dobili drugi.
V bistvu se ves čas stvar zapleta, ker zelo težko službo najdem. Tam bi se pa veliko naučila, zdaj pa si ne upam it tja delat.
Če bi bila kak iskan kader, se jaz niti malo ne bi sekirala. Tako pa imam narejeno gimnazijo pa družboslovni faks. Diploma me prej ovira kot koristi. Zato pa se mi zdi, da v službah vedno ves drek požrem, samo, da imam službo. Zdaj pa sem dobila fajn službo, sem ga pa jaz polomila na celi črti.
Vedno sem govorila služba je služba, družba je družba. Nikoli mešala službenih in privat zadev. PRvič, ko mi je pa fajn bilo v službi pa sem te zadeve pomešala med sabo in se pogreznila v gnojno jamo. Pa kriva sem si pa sama.
Včeraj mi ni želelo poslati prispevka, pa ti danes na hitro napišem:
Ne kompliciraj! Službo rabiš, izkušnja bo, tudi če jutri te službe ne bo več, boš imela kaj za v življenjepis in dva meseca več delovne dobe in mogoče celo kak mesec več nadomestila (to moraš pogledati sama).
Ti si kompliciraš življenje. Sprejmi, da je vajino razmerje minilo, da je tip pač otročji in nesposoben pogovora in da se o tistem za nazaj ne bosta več pogovarjala, ničesar razčiščevala. TI si tista, ki moraš razčistiti pri sebi, sama s sabo. On je tukaj nikakvi faktor, ker on je s tem že zdavnaj zaključil.
On je tudi pripravljen delati s tabo, očitno mu ni problem in zna ločevati službo od družbe oziroma razmerja. Ti moraš pa to še storiti. Sama veš, da nekaj veliko možnosti zdaj nimaš, torej zakaj se upirati priložnosti, ki ti je na dlani? Zaradi svojih nerazčiščenih odnosov? Saj vidiš, vsi so ti že dali odgovore, pa kar kompliciraš in se sprašuješ neke potencialne stvari, ki se morda sploh ne bodo zgodile.
Edino, kar moraš narediti ti, je to, da se zavedaš, da je razmerje zaključeno, in se slučajno ne spuščaš več še v eno razmerje z njim. Zatri ta čustva, spomni se, kako te je izdal, zdaj pa lepo profesionalno in strokovno dalje.
Ukrepi se bodo slej ko prej sprostili, ampak gospodarstvo bo pa imelo posledice še nekaj časa. Če imaš zdaj možnost, da greš delat, da imaš službo, pa čeprav za en mesec, pojdi. Tudi selitev ni tako grozna, kot jo ti predstavljaš, vzemi to kot en izziv, eno izkušnjo v življenju.
Veš, ponavadi se na koncu sekiramo zaradi tistega, česar nismo storili (iz strahu ali česarkoli že), kot zaradi tistega, kar smo.
Forum je zaprt za komentiranje.