v penzijo pri 49-ih

Stvar je taka, da je šla moja nona v penzijo pred petdesetim letom. Zdaj jih ima čez 80, še vedno čila in zdrava in dokaj vesela. Že več kot 30 let uživa, najprej z vnuki, potem s svojim vrtom, psom itd … Moja starša pa … Oče že 64, še vedno dela. Mama 60, še vedno dela, mama pregorela, nima časa za pospravljat, nima časa za vrt, vnuke … In jaz ne mislim tako. Logično, pri 49 zdaj niti ne morš v penzijo, pa me vseeno mika, sem si zadala za nek cilj, da bi pa takrat začela res v miru uživat … Kaka ideja, kako?

Jaz ti vsekakor predlagam, da slediš svojemu cilju in želji. Boš že kako pogruntala, predvidevam, da si še mlada. Morda prišparaš kaj, pa potem živiš od prihrankov. Vložiš kam svoj denar …

ja seveda, ti boš delala do 80, ali še več, penizije n eboš dočakala, ti garantiram

Garat je treba, prihraniti denar in ga na stara leta samo lepo obračat. Ali mogoče vložiš v kakšna stanovanja in oddajaš. Eni tudi oddajajo tu svoje stanovanje, pa se preselijo na primer v Indijo in tam z najemnino živijo kot lordi. Če ti ni problem iti stran, zakaj pa ne. Že v Bosni na primer lahko lepo živiš za na primer 500 evrov na mesec.

Predlagam prihranke, vložek v nekaj kjer se obrača denar in dodatno pokojninsko. Tedaj boš pa videla možnosti za predčasen pokoj, zagotovo se bo kaj dalo narediti.Morda boš pa želela še delati, ker ti bo služba tako všeč, boš želela biti koristna … Jaz bi rada delala do zadnjega, je moja služba moj hobi

Sliši se super, realno pa po moje nimaš šans. Raje si dobi službo, kjer boš rada delala še naprej

Ne me narobe razumeti, lepo je biti z vnuki in uživati življenje, a si pri 49 še mlad in moraš delat, tudi zaradi družbe. Poleg tega ti ne bo pomagalo nobeno dodatno varčevanje, niti dodatno pokojninsko plačevanje, ker je to enostavno prehitro in ti penzija ne pripada. In konec koncev, kdo pa ima vnuke pri 49, saj se tedaj eni komaj lotijo imet otroke

Jaz enako razmišljam. Imam malo starejšega moža in ko bo šel on v penzion takrat bi tudi sama rada zaključila s službovanjem. Midva sva vložila denar v nepremičnino, ki jo oddajava, pa kar nekaj različnih zavarovanj imava sklenjenih, pa možev penzion bo. Če zdela pogledam, mislim da nama ne bo hudega. Sva pa v to smer razmišljala kar pred veliko leti.

Jaz sem celo otroštvo preživela pri babici, to so bili moji najlepši trenutki v otroštvu. Danes so otroci zaradi dolgih služb oropani tega. Ni prav, človek pri 60 ne more biti v službi. Ta širša družina je zelo pomembna za otroke

Kjer je volja je tudi pot.

To bo tudi moj nov cilj

Mlad moraš imeti otroke, ker imaš še energijo zanje.

mlad moraš biti zato, da imajo stari starši energijo, da vzgojijo še vnuke. Tale avtorica je eno leno babše, ki vidi samo sebe in svojo rit. Tale njena babica je šla delat v fabriko s 15 leti, šla v penzijo pri 49 , potem je dobila na grbo še vse vnuke in najbrž tudi vsaj eno družino svojih otrok za kuhanje in pucanje. Haha pa uživala je na vrtu seveda, avtorica ne more uživat na vrtu, ker ima predolge kremplje. Sedaj ko bo babica  rabila pomoč, se bodo pa vsi poskrili. Seveda tole babše moti, da njena starša še delata, ker jima ne more poturiti svojih otrok v varstvo za 24 ur na dan, večino dni v letu.

Mlade babice polne energije ti nič ne koristijo, če morajo hodit v službo. Moja mama je tudi zaključila pred 55, najprej zavod, odpravnina, penzija… takrat so lahko še študijska leta lahko dokupili. Tako reševali brezposelnost. Moja tašča, ki je 6 let mlajša, pa je ta vlak zamudila in je delala do 65, pa še precej slabši izračun pokojnine je fasala. In to bo samo slabše, vedno dlje se bo delalo in pokojnine bodo vedno nižje. Zakaj? Ker je vedno več takih kot tvoja nona in moja mama – po 30 let in več v penziji, skoraj toliko kot delovna doba. In to stane.

Mene je moja mama imela pri 40. Okoli 50 leta je šla v penzijo – tedaj so bile neke kolobocije sem tja in se je še to dalo. Sedaj je v penziji 32 leto – penzije ima več kot jaz plače, s tem, da ima rešen stanovanjski problem (hiša prek 200m2 + lepa parcela) in nima otrok za katere mora skrbet oz nikoli nista imela z očetom kredita, in sta našparala lep kupček denarja.

Jaz imam pri 40ih kredit za 3 sobno stanovanje do penzije in 3 otroke pod 8 let. Delovne dobe mi kar nekaj manjka, ker so me po porodniških odpustili, bila je kriza in bla bla bla….pač sem tista j* generacija…

Mama je stara 82 let in bo počasi potrebno razmišljat o domu. Predvidevam, da bom morala doplačevat dom – sem namreč edinka. Zadaj sta že tast in tašča oba nad 75, oba z minimalnimi pokojninami in zdravstvenimi težavami, oba se branita doma kot hudič križa. Ne vem kako bo. Bili so že namigi da naj pustim službo ju oskrbujm ko ne bosta mogla več in dobimo hišo. Nekako ne bi hvala.

Naredi si plan kako do tega. Samo z razmišljanjem ne bo nič. Z delom za druge tudi težko (ne pa nemogoče). Pač rabiš dajat na stran lep kos dohodka. Po možnosti v nekaj kar raste z visoko obrestno glede na to da si še mlada. Starejša kot boš bolj moraš biti pozorna kam vlagaš. Predlagam ti tuje index sklade (zato ker so naši predragi – stroške imajo prehude in ti to velik kos pogače vzame). Lahko tudi stanovanje če ti znese. Oz. pametno bi bilo oboje. Imeti del v finančnih trgih in del v nepremičninah. Stanovanje je pametno kupiti izven ljubljane, ker je razmerje nakupna cena/najemnina boljše kot v ljubljani.

pa dajte začet vsi skupaj malo razmišljat. Govoriš o tem, da ima mama lepo penzijo, veliko hišo in parcelo, pa nekaj jamraš o problemu s plačevanjem doma?

mama naj hišo proda in iz tega denarja si bo lahko plačevala domsko oskrbo, ti pa boš brez skrbi. Pa najbrž bo še nekaj ostalo, da boš deležna jerbšne (to je najbrž tisto, kar te najbolj žuli).

Imam enak plan. Penzija najkasneje pri 55 letu. Kako to dosežti? S šparanjen sigurno ne, ker potem moraš res dobro zaslužit in ob tem upoštevati 0 obrestno mero in inflacijo, ki prihranke zmanjšuje.

Jaz sem po 10 letih dela prišel do zaključka, da niti v sanjah ne mislim delat do 65.

In sem šel po korakih. Do takrat sem živel po načelu da vse zapravim kaj zaslužim, plus krediti, limiti, kreditne kartice, nov avto vsakih par let,…v glavnem klasično življenje povprečnega slovenca.

Prvi korak je bil izplačat vse kredite, trajnike, lizinge in ukinit kreditne kartice.

Drugi korak ne kupovat bedarij kot so nov avto. Tretji spremenit pogled na svet, kaj se res rabi in kaj ne. Četrti investirat v znanje, ki mi bo omogočilo večje prihodke in potem še povečati pripravljenost na sprejemanje rizičnih odločitev.

Tako sem potegnil eno radikalno potezo, precej tvegano. Pustil sem udobno službo in šel v bolj rizično. Se je obrestovalo, plača je skoraj dvojna. Ob nespremenjenem lajfstajlu mi tako letno ostane lepi kup denarja.

Zadnji korak je bil finančna pismenost. 2 leti sem študiral finančne trge, makro trende,… Če že dam v nekaj svoj denar hočem vedet točno v kaj.

To je s časom spremenilo moje življenje. Danes ne berem gluposti po fb in instagramu ampak izključno literaturo o financah in investiranju. Letno za to plačujem okrog 1300€. Ker večina kar se najde zastonj na internetu ni vredno nič. Kvalitetne informacije je treba plačevati.

S tem načinom življenja sem trenutno na dobri poti, če bo šlo tako naprej, bo penzija še malo prej kot 55.

Včasih si res šel pri 55 v penzijo. Tedaj so imeli pri 20 otroke. Kar je pomenilo, da je najstarejši že bil star tam okoli 35 in imel sam otroke stare tam med 10 in 15 let. Življenjska doba je bila tam okoli 70/75, kar je pomenilo, da si imel mogoče enega starčka za popedenat, pri čemer so ti pomagali ODRASLI otroci in na pol odrasli vnuki. Prav tako je bila na kmetiji ženska ponvadi itak doma in ni hodila v službo.

Sedaj pa čakajo vsi kot pes na kost, da gre babica v penzijo. Podturijo ji en kup vnukov al mlajših od 12 za čuvat in hranit, ali pa starejših od 12 za razvažatk okoli in prav tako hranit. Ponavadi sama skrbi tudi za kakšnega ostarelega, ki leži v postelji v plenicah 10 let +

Penzija je fajn, če gresta z možem istočasno, imaš otroke vsaj 50km stran, da ti ne uturijo otrok vsako popoldan, tu in tam ter med počitnicami jih z veseljem pomerkaš, pa da imata z možem dovolj financ pa da nimata ostarelih staršev za oskrbovat.

Mamo v dom, vi se preselite v hišo (da mami ni treba prodajat, ker itak ne bo hotela), stanovanje pa oddajate in s tem pokrivate doplačilo za dom. Če ima dobro penzijo bo še kaj ostalo.

problem je, ker fašistične vlade ne dajo penzije niti po 40 letih delovne dobe!” Kdor je začel delat mlad, študiral ob delu itd., mora delat tudi 42 let! To je svinjarija in beda

Tole pa nekaj ne gre skupaj. Najprej pišete, da ima mama veliko pokojnino in veliko hišo z veliko parcelo in veliko prisparanega denarja. Na koncu pa, da boste morali plačevati dom za mamo. Očitno je vaša mama zase dobro poskrbela in se vam bo veliko ostalo, brez tega, da boste vi njej kaj plačevali.

Če mati noče prodat hiše, prihranke pa ima v štumfu, bo lepo CSD potrkal pri hčerki za doplačilo.

Takrat so mladi in zdravi hodili v pokoj in pokojnina dokaj dobra. Zato pa docakajo visoko starost, ker nisi zgarani.  Danes pa bolne, poskodovane posiljajo delat, da jim se tisto malo zdravja unicijo. Tisti, s tezkim delom, ki mu uspe priti do penzije je ves unicen, zgaran, polomljen. Sama imam malo pod 50.let. Zgarana, status invalida, zaradi sluzbe. In nisem edina. Veliki je takih.