V mleku v prahu našli kemikalije
ja seveda nisi imela mleka. Že vsaka druga nima mleka.
Čudno kako v revnih deželah ,kjer imajo težave s pitno vodo ,ni uravnotežene prehrane ipd pa imajo mleka in dojijo otroke . Tukaj v sloveniji pa že vsaka druga nima
HAHAHAHAAH
ja tko to je,mamice hitro padejo pod vpliv farmacevtom,ker otrok joka,ne spi ,že avtomatsko posegate po umetnem
Pa nimam čisto nič proti adaptiranem mleku
ja seveda nisi imela mleka. Že vsaka druga nima mleka.
Čudno kako v revnih deželah ,kjer imajo težave s pitno vodo ,ni uravnotežene prehrane ipd pa imajo mleka in dojijo otroke . Tukaj v sloveniji pa že vsaka druga nima
HAHAHAHAAH
ja tko to je,mamice hitro padejo pod vpliv farmacevtom,ker otrok joka,ne spi ,že avtomatsko posegate po umetnem
Pa nimam čisto nič proti adaptiranem mleku[/quote]
Imaš pa očitno ogromno proti ženskam, ki ne dojijo! Povej, zakaj pa pravzaprav? Se res bolje počutiš, ko jih tako omalovažuješ?
Ko se greš primerjavo-ja, v revnih deželah pač otrok umre, če mama nima mleka oz. če ne more dati drugega? Resno ti to, da bi se morali iti to? Bi potem bila srečna, če bi bila tudi pri nas takšna smrtnost otrok, samo zato, da bi ti ‘dokazala’, da lahko doji več žensk? Resno ti to? Pa, ko smo že pri kemikalijah-misliš, da tam človeško mleko ni onesnaženo? Mah, brezveze – eni pač niste sposobni niti kančka empatije in vsaj malo zdrave pameti.
Meni osebno so tele podivjane dojilje ze tu mac… dojit za vsako ceno, sej ni vazno, s cim se base, vazno, da doji, ker edino taka mama je dobra mama… no, jst sem za dojenje, ker smo pac sesalci in otrok rabi clovesko mleko itd, ampak da pa ena kadilka doji., to mi pa ne gre v racun in je vredno obsojanja. Ce se mama ne misli pazit med dojenjem, naj raje da umetnega
Kako pa vedo kakšni bi bili tisti otroci, če bi se dojili? Sedaj so menda “normalni”, če bi se dojili bi lahko bili geniji…. ne moreš vedet, niti ne dokazat 😛
Ti si raje preberi kako se delajo take študije….
Študije se ne objavljajo, če rezultat ni po volji naročnika. Naročnik/plačnik študije je pa proizvajalec mleka v prahu…[/quote]
Hej, kako pa ves, da bi dojeni otrok sicer bil bolj neumen, ce ne bi bil dojen?!?:-) Ne mores vedeti, se manj dokaxati, a ne?:-) Tako da, prosim lepo, daj si res podrobno preberi studije-z distanco in treznim premislekom. Niso vse res vredne naziva ‘znanstvene’, ker so metodolosko tasko pomanjkljive, da joj. Res je cloveka preucevati najtezje, poleg tega so te studije glede dojenja problematicne ravno zato, ker ugotavljajo ali je otrok dojen, izkljucno dojen ali ne samo na podlagi izjav mam. To pa, seveda, ni ravno vedno kredibilno. Poleg tega so dosedaj vedno primerjali otroke iz razlicnih druzin ( in tako tudi razlicnega socio-ekonomskega okolja, pa ce so se se tako trudili, da bi bilo priblizno enako), ta studija pa primerja otroke iste druzine, kar je vsekakor napredek.
Se to – v bistvu skoraj vse studije financirajo proizvajalci mlek – tudi tiste, ki ‘dokazujejo’prednosti dojenja.:-) Res pa je nekaj – ce rezultati niso v prid dojenju, jih je reeees tezko objaviti. Potem pa pride ven taksnp skropucalo tipa – dojeni otroci se sicer precej vec zbujajo ponoci, ampak mamam se vseeno zdi, da dovolj spijo. Halo?!? Vprasanje je bilo, ce se res vec zbujajo in ne kako bi se naj mame pocutile! Hudo znanstveno. Pa glede prednosti dojenja je npr. na koncu ene raziskave zapisano, da dojenje nima vpliva na kasnejso prekomerno tezo otroka, vseeno pa je dojenje najboljse za otroka. Ok, ce se ze gremo znanstveno raziskavo – kaj ima zadnje veze s konkretno raziskavo? Nic. Ampak glede na famo danes, to MORA biti napisano, sicer je ne bodo objavili. Pa adaptirana mleka so dobila slabso oceno samo zato, ker na njih ni bilo napisano, da je dojenje najboljse za otroka. To ima hudo vezo s kvaliteto mleka, a ne?!?
Ce povzamem, danes smo res glede dojenja ze skoraj pri fanatizmu. Dojenju se pripisujeze skoraj mitske llastnosti, vsakrsna kritika tega pa je takoj popljuvana. Da vi resnicno objektivno pogledali na zadevo, nekaterim nikakor ne gre. Potem pa se iz problematike vsebnosti strupenih snovi v adaptiranem mleku razvije obtozevanje mater, ki otroke hranijo z AM, ki je sam strup, kemija in ne vem kaj se?!? Se vam res zdi to potrebno? Se pocutite kaj bolje zato? Ce se res, potem je res zalostno…[/quote]
Raziskave tega tipa kolk je kdo pameten v primerjavi z dojenjem so bedaste, ne dokazujejo ničesar. So pač propaganda za “mlekarsko industrijo” ali pa tolažba za mame, ki se jim ne da potrudit, ker imajo itak zaslombo v mleku iz vrečke. Katero mleko pa je lahko boljše ali vsaj identično maminemu? Najboljše mleko je kravje za teličke, kozje za kozličke, kobilje za žrebičke, svinjsko za prašičke……
Ravno tako bi lahko utemeljevali, da otroka ni treba učit hodit, saj mu bomo itak avto kupili….
Kdo se sedaj počuti bolje, ker tu nekaj pametuje? Ti ali oni?
Saj, če mama nima mleka ga pač nima, razlog ni pomemben, bo pač otročka hranila s tistim kar mu lahko privošči.
Meni osebno so tele podivjane dojilje ze tu mac… dojit za vsako ceno, sej ni vazno, s cim se base, vazno, da doji, ker edino taka mama je dobra mama… no, jst sem za dojenje, ker smo pac sesalci in otrok rabi clovesko mleko itd, ampak da pa ena kadilka doji., to mi pa ne gre v racun in je vredno obsojanja. Ce se mama ne misli pazit med dojenjem, naj raje da umetnega[/quote]
Pa res misliš, da je mleko od mame, ki je največjo packarijo in kadi in ne vem kaj še, slabše od umetne žlobodre?
Ne morem niti v najslabših razmišljanjih verjeti kaj takega.
Drugače pa, ja, po tem kar gledam v svoji okolici, je glavnina adaptiranega mleka dojenčkom dana za to, ker je na delu veliko komodnosti in predvsem ogromno bajk in mitov, ki jim uboge mamice podležejo. Pa seveda neusposobljenost (tudi ali predvsem) zdravstvenega osebja, ki bi moralo pravi čas pomagati, če bi znalo.
ja seveda nisi imela mleka. Že vsaka druga nima mleka.
Čudno kako v revnih deželah ,kjer imajo težave s pitno vodo ,ni uravnotežene prehrane ipd pa imajo mleka in dojijo otroke . Tukaj v sloveniji pa že vsaka druga nima
HAHAHAHAAH
ja tko to je,mamice hitro padejo pod vpliv farmacevtom,ker otrok joka,ne spi ,že avtomatsko posegate po umetnem
Pa nimam čisto nič proti adaptiranem mleku[/quote]
Imaš pa očitno ogromno proti ženskam, ki ne dojijo! Kje vidiš,da imam očitno ogromno proti ženskam,ki ne dojijo? Povej, zakaj pa pravzaprav? Kaj da ti povem,da si nepismena? Se res bolje počutiš, ko jih tako omalovažuješ? Kje si ti to prebrala?
Ko se greš primerjavo-ja, v revnih deželah pač otrok umre, če mama nima mleka oz. če ne more dati drugega? Resno ti to, da bi se morali iti to? Bi potem bila srečna, če bi bila tudi pri nas takšna smrtnost otrok, samo zato, da bi ti ‘dokazala’, da lahko doji več žensk? Resno ti to? Pa, ko smo že pri kemikalijah-misliš, da tam človeško mleko ni onesnaženo? Mah, brezveze – eni pač niste sposobni niti kančka empatije in vsaj malo zdrave pameti.[/quote]
Draga moja,študije so bile na doječih materah,ki niso pod vplivom farmacie v revnih deželah. Torej ? kako to da imajo mleka in nobeni ne primanjkuje? Mater pa to je čudež kajne 🙂
jaz ne rabim nič dokazovat,mogoče moraš ti?In kje v mojem postu vidiš še enkrat da omalovažujem koga?Da nisem sposobna niti malo pameti.
Daj se vprašaj kdo koga napada . te jaz napadam? Govorim, da nisi sposobna malo zdrave pameti?
No torej ….
tebi tudi nekaj škodi,kaj pa moraš ugotoviti sama,žal ti jaz pomagati ne morem
Leta 1993 so znanstveniki iz International Dietary Energy Consultancy Group objavili rezultate dvajsetletnih raziskav. Njihove ugotovitve, povzete zelo na kratko so bile naslednje: »Človeška laktacija je zelo krepak in vztrajen proces, na katerega prehranjenost matere nima bistvenega vpliva v krajših obdobjih (do enega leta).« Vpliv podhranjenosti na laktacijo se kaže le, kadar je podhranjenost izrazito huda in dolgotrajnejša (daljše obdobje dobesednega stradanja). Za večino ljudi pa so obdobja stradanja ponavadi krajša obdobja, odvisno od letine, letnega časa ali pridelka ter tudi dostopnosti pomoči. Pa še takrat so ženske sposobne v prvem eltu po porodu proizvesti mleko
Znanstveniki, ki so preučevali laktacijo na področjih, kjer je stradanje in lakota zelo pogosto (v državah podsaharske Afrike) so odkrili, da tudi hujša obdobja lakote nimajo bistvenega vpliva na kakovost in količino materinega mleka in nimajo bistvenega posledičnega vpliva na rast in razvoj otrok.
Zelo opazno je bilo dejstvo, da kljub slabi prehranjenosti in manjšim zalogam v nosečnosti, ženske proizvajajo mleko, katerega kalorijska vrednost je primerljiva z mlekom normalno prehranjenih žensk. Rezultati nekaterih raziskav, a ne vseh, sicer – kažejo na to, da imajo podhranjene ženske mleko, ki ima nižje vrednosti maščob. Med obdobji sezonske lakote lahko ženske začasno proizvajajo manjše količine mleka, toda povezave, da to vpliva na nazadovanje pri rasti in razvoju otrok niso bile dokazane. Zato so nekateri znanstveniki domnevali, da imajo ženske v stanju laktacije v svojem telesu nekakšen mehanizem, ki v tem stanju zmanjša njihovo energijsko potrošnjo ali nekakšen mehanizem, ki poveča izkoriščenost materine presnove. V številnih letih raziskav in ob številnih primerih se je pokazalo, da je proizvodnja mleka kljub izrednim pogojem lahko izjemno učinkovita.
Biološka vpliv materine podhranjenosti ima torej zelo majhen vpliv na laktacijo. Kljub temu obstajajo povsod po svetu številnimi miti in predsodki, v katere verjamejo mnogi ljudje: da dojenje matere izčrpava in da ima slaba ali nepravilna prehrana matere velik vpliv na kakovost njenega mleka. Prav zaradi teh prepričanj, so v mnogih državah in kulturah zdravniki priporočali hranjenje po steklenički.
Zaradi teh prepričanj so marsikje po svetu potekale posebne akcije »nahranimo matere in posledično tudi dojenčke«. V deželah, kjer je veliko revnega prebivalstva si le ti dohranjevanja mater in otrok niso mogli privoščiti. Ko so v te dežele pošiljali hrano za pomoč, so bile ponavadi ženske in otroci tisti, ki so od nje dobili najmanj. Pomoč v obliki prilagojene hrane za dojenčke pa je povzročila, da je čas trajanja dojenja zelo upadel in so otroci začeli dobivati drugo hrano mnogo prezgodaj. Poleg tega v večini dežel tretjega sveta ne morejo zagotoviti pogojev za varno in zdravo hranjenje dojenčkov: čiste vode, energije za steriliziranje, čistoče, ter denarja za nakup prilagojenih mlečnih izdelkov – kar je peljalo v drastično povečano smrtnost majhnih dojenčkov in otrok.
V obdobju od leta 1978 do 1985, so v Jemnu zdravstveni delavci verjeli, da je podhranjenost žensk najpomembnejši vzrok za strmo povečanje hranjenja po steklenički v sedemdesetih letih. Toda dejstva kažejo prav nasprotno: v tistem obdobju se je v Jemnu zelo povečal prihodek in so bile ženske so celo bolje prehranjene kot prej.
Kljub temu, da so dodatno hranili podhranjene ženske, kar ni imelo bistvenega vpliva na proizvodnjo in kakovost mleka, in ob agresivnem marketingu nadomestkov materinega mleka, kar je močno znižalo število dojenih otrok
V zahodni Indiji, je dr. Ted Greiner leta 1975 zajel v svojo raziskavo 200 mater in otrok, starih od enega do dveh let. 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh otrok se je polno dojilo dva tedna, nato se je dohranjevalo po steklenički in dojilo do sedmega meseca. Ko je dr. Greiner spraševal te ženske, kaj bi bilo, če bi se otroci polno dojili najmanj štiri ali pet mesecev, je 69{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žena odgovorilo, da bi bilo to za otroka najbolje in le 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk je odgovorilo, da bi bilo dojenje nezdravo za otroka.
Ko jih je dr. Greiner vprašal, zakaj otrok ne dojijo tako, kot menijo, da bi bilo bolje, je bil najpogostejši odgovor: »tega si ne morem privoščiti«. Razlaga za ta verovanja je zelo banalna, saj so vse matere v porodnišnici prejele brošuro proizvajalca nadomestkov materinega mleka (in to so bile tudi edine informacije, katere je imelo tudi zdravstveno osebje v porodnišnicah), kjer je bilo napisano, da doječa mati potrebuje dnevno 3000 kalorij. Poleg so bile narisane velike slike mesa, rib in mleka, kot primer zdrave prehrane, ki naj bi jo doječa mati morala uživati. Veliko žensk je navajalo informacijo zdravstvenega osebja, da morajo one same piti mleko, če želijo imeti mleko za svojega otroka. V deželi, kjer so krave svete živali in kjer mleka v taki obliki ne pijejo, so matere raje dajale mleko svojim otrokom, kot da bi ga morale uživati one same.
Ob informacijah, da je materino zdravje in prehranjenost bistvenega pomena za laktacijo, je veliko žensk izgubilo zaupanje v svoje naravne sposobnosti telesa in menijo, da ne zmorejo proizvajati dovolj mleka ali dovolj kakovostnega mleka za svojega otroka. Ta prepričanja soše dandanes močno prisotna tudi v naši kulturi.
Ma, v kaj se je sprevrglo tole? Koga briga, ce dojite ali pa ne! Tema je snovi v adaptiranem mleku, ki jih ne bi smelo biti. Tu ne gre za clovesko mleko, ki ima ravno tako strupe, mimogrede, pac pa adaptirano mleko. Zakaj je torej potrebmo zdaj pljuvati po zenskah, ki dajejo otrokom AM ? Kaj vas pravzaprav briga kako kdo prehranjuje svojega otroka in predvsem zakaj cutite potrebo, da jih napadate? Tocno to namrec nekatere pocnete – obkladate jih, da so lene, da zlivajo kemijo v svojega otroka?!? Aja, a ce pa bi dojile, zraven pa kadile, zivele v okolju, kjer je veliko onesnazenje, bi bilo pa vse ok? A zato, ker zlivajo svojo kemijo v otroka?!? Pa ker samo josko ven potegnejo ( medtem ko je za pripravo AM potrebno malo vec napora), so pridne?Se hecate?!?
Kar se studij tice – so taksne in drugacne, bistvo velike vecine pa je, da res ne zasluzijo naziva znanstvene, ker niso dovolj dobro metodolosko dodelane, rezultati pa tudi ne povedo veliko. Samo zal danes objektivna studija o dojenju pravzaprav sploh ni zazelena. No, ze leta 2004, ko je bila objalvljena ena, ki je pregledala vse studije o dojenju, ki so bile opravljene do takrat in ugotovila, da so bile metodolosko zadovoljivo opravljene tri (od res velikega stevila)- ena, ki je dokazala prednost dojenja, ena, kjer razlike med dojenjem in nedojenjem ni nilo in ena, ki je dokazala prednost hranjenja z AM. Seveda so bili odzivi zelo negativni. Ce pa pogledamo kako so npr. napadli avtorico zgornje studije kar vsi po vrsti samo zato, ker je napisala, da dojenje nima taksnega vpliva, kot mu ga (ocitno neupraviceno) pripisujejo, je to res katastrofa za znanost! Namesto, da bi se osredotocili tudi na ostale dejavnike in tako poskusali izboljsati tudi te, gre vse v enoumje. Nisem proti dojenju, nikakor! Kot je bilo pred leti narobe, da se je na veliko promoviralo AM, gremo danes v drugo skrajnost, kjer vsakrsna objektivna kritika sploh ni dovoljena!
Potem pa imamo stanje, kot je tudi tu – ce ne dojis, si slaba mama, lena, zastrupljas otroka. Vzroki v bistvu niti niso pomembni, ker baje po eni statistiki takorekoc vsaka lahko doji(se vedno me zanima, odkod vam ti podatki-imate link do kaksne studije?). Namesto, da bi se skupaj z ostalimi zavzele, da bi proizvajalci upostevali zahteve, ve rajsi napadate tiste, ki dajejo AM?!? Res smo fina druzba…:-(((
Forum je zaprt za komentiranje.