V Mansardi od staršev živim- težave in nesvoboda
In dobri družinski odnosi so po tvojem tisti, kjer starši dajo svoje stanovanje v last svojemu otroku ne glede na to, da je ta popolnoma neodgovoren in ves čas menjava partnerje.
Itak, da nič ne boš nesla s sabo, kar pa ne pomeni, da moraš vse šenkat enemu razvajenemu mulcu, pa čeprav tvojemu, ki bo in no time tvoje stanovanje zašuštral in delil s svojimi mnogimi ljubimci. Saj če imaš toliko keša, izvoli, ni problema. Ampak večina nas pač nima. Če naj PODARIM svoje stanovanje svojemu otroku za časa svojega življenja, ga bom, če bom vedela, da je odgovoren in zrel. Ne pa razvajeni muli z dvema otrokoma, ki razmišlja samo o tem, kako vabiti tipe v svoje stanovanje.
[/quote]
Mislim, da starši poznamo svoje otroke, se ti ne zdi?
V svojem prvem postu sem lepo napisala, naj se odseli.
Težko se je konstruktivno pogovarjati, če padete notri sredi debate in jemljete iz konteksta.
Lahko noč.
Žal. Jaz npr. sem od 18. bila na svojem tud z bivšim na svojem, pa pol v hiši. Že z bivšim ni bilo svobode in da bi po svoje nekaj, tu če ženska ne odloča, veza nima prihodnosti. Pol sem imela se nekoga, se ni obneslo, ker je mamin sinko. In je živel pri mami, v mansardi. Tvoj oče vseen ni normalen, vseen si pa ti pri njem. Jaz sem sicer zdaj z mamo, ko sama ne bi preživela. Mi pusti stvari po svoje naredit, domov nikogar ne vabim, sva v bloku, pa se mi ne zdi, če bom koga spoznala, upam da ne bo pri mami živel. Bom takrat študirala, niti pa namena nimam.
Sem skoraj prepričan, da je kdaj rekel: Moja streha, moja pravila.
Marsikaj se lahko dogovori (ali bi se vsaj moralo malo popustiti iz obeh smeri) ampak sploh starejši so ponavadi samosvoji in čez svoj prav ne morejo, tudi če jih 100x dokažeš, da so v zmoti.
Kaj preostane je itak jasno: Ali sprejmeš pogoje ali odideš.
Pa v tujo hišo se nikoli ne investira. Spravi račune, mogoče ob dedovanju dobiš kak € več, ampak pol hiše namesto tretjine bo že teška.
Prijateljice ali fante pa srečuj zunaj stanovanja, dokler nisi na svojem. Kot rečeno, mnogi svobodo drago plačujemo, in vemo koliko je vredna. Če ne bo šlo se z tem raje sprijazni.
Res ne razumem, zakaj se morajo starši vedno uklanjati mladim? In to v svoji hiši? Več kot dovoliš, več si prisvajajo. Starejši rabijo svoj mir, ne pa kreganja, čigavo bo kaj.
Če nimaš svobode, pojdi nekam, kjer jo boš imela. A, to pa ne, kajne? Je preveč ugodno, da ti oče plačuje stroške, da tako pomaga tebi in vnukinjama.
Tam, kjer so odnosi zdravi, se vse dogovorijo in živijo v harmoniji brez prevelikih kreganj. Si tega sposobna?
Vecina otrok ki zivi v mansardi, nima urejenih zadev. V vecini je tako da starsi nadzirajo, tu ni enakopravnega odnosa kot v bloku. Edino kolegica je pa naredila dvojcek k hisi starsev, loceno dvorisce, tisto je pa bilo urejeno, tudi lastnisko so uredili. To v mansardi je pa en drek. Sosedje so hiso dali otrokom, lastnika sta se vedno starsa, otroci niti strehe ne zamenjajo, hisa zelo propada. Kot da bi cakali, da postanejo oni lastniki, a vmes bo ze streha spustila. Biti na svojem je res neprecenljivo. Ceprav nimas babi servisa pri roki, to da ti noben pod roke ne gleda, je vredno najvec. Mi zivimo v svoji novozgrajeni hisi.
Teoretično je tvoja 1/3 hiše, po očetovi smrti. Dogovori se z bratoma, da jima odplačaš in odkupiš da boš imela 1/2 oz zgornji del. Bo ceneje kot da kupuješ celo hišo/stanovanje nekje drugje vprašanje je če ste se sposobni dogovorit med sabo in če bo oče pristal na to.
V nasprotnem odidi in pozabi na vlaganja v tujo nepremičnino. Na škodi bo tudi oče, ki ne bo imel nikogar ob sebi in ti ki moraš začeti vse na novo.
Lahko se pa malo butasto narediš in živiš kjer si, ker ti je pač finančno najbolj ugodno in se sprijazni z vsem ostalim.
Življenje v skupni hiši s starši zahteva veliko pozitivne komunikacije, dobrih živcev, dobre volje in ni vedno lahko. Vse ima svojo ceno in vedno se prilagajaš. Če ne živiš sama v lastni hiši na samem…se boš vedno nekomu prilagajala.
Ima pa medgeneracijsko skupno bivanje tudi veliko lepih trenutkov, močna je povezava stari starši – vnuki, življenjske lekcije pri sajenju solate v ravni vrsti so zlata vredne in slabe trenutke pozabimo, ob dobrih se nasmejimo.
V tem času korone in karantene pa…si ne predstavljam, da bi bili ločeni. Medsebojna pomoč je ključnega pomena in vsi jo cenimo in se prilagajamo in si pomagamo.
Pridejo dnevi, ko se raje ne vidimo in se držimo vsak svojega štuka, potlej pa pridejo dnevi, ko smo veseli zunaj na vrtu, se smejimo norčijam in neumnostim, ki smo jih naredili, debatiramo, kuhamo, zidamo in rušimo, pametujemo in se jezimo nad … oblački nad Ljubljano:)
Če so edini problem dedci, ki jih oče ne mara v hiši, ti ni hudega. Mu dam kar prav. Preventiva, da ne bi sebi in otrokom v breme navlekla kakšnega luzerja, ki bi ga morala preživljat in ga na koncu ne bi mogli spraviti iz hiše. Že videno. Če je res tako nujno, izbiraj take, ki imajo vsaj za hotel, če že ne svoje strehe nad glavo. Če pa si mislila dedce vlačit v hišo za zaslužek, pa si omisli delo na drugi lokaciji. Bo tudi za otroke bolje. Tudi če so že večji, je neprijetno, da ima mami stranko (pa čeprav se lepše reče: nekega gospoda na obisku). Znajo hitro sešteti 1 plus 1. Očetu pa tudi na stara leta verjetno ni do tega, da bi si tipi, ki jih tišči, podajali kljuko na vratih v njegovi hiši.
Razumem tvojo stisko (za razliko od preostalih komentatorjev – ali vsaj večine).
Nikoli ne bo v redu dokler imaš stik s takim očetom, ki tako grdo ravna s svojim otrokom.
Si odrasla ženska, ki je po ločitvi z dvema hčerama ostala “na cesti”, nasedla družbi, da je vsem staršem mar za dobrobit svojih otrok, se pustila pokvarjencu ogoljufati (sama si denar, ki bi lahko šel za najemnino dala v mansardo v upanju na dostojnost), in nimam nikakršnega dvoma ta grdo dela s teboj in tebe (in tvoji hčeri) psuje s paraziti, medtem ko moraš njemu pomagati. Starš je evolucijsko dolžen imeti svoje otroke rad – zaščiti svoji hčerki in odidi iz nasilnega okolja, preden bo prepozno še za njiju.
Čakaj, kakšen delež bi ti imela napisan? Me ne čudi, da mora pazit na to, kakšne ideje ti bodo še padle v glavo.
Aja pa teoretično gor dol, vse je od očeta, ki je ima očitno vrh glave, nje in njenih kalkulacij. Praktično. Zato raje ne delat računov brez krčmarja. Če hočeš mir, moraš na svoje s svojim, brez fiksnih idej, da je tvoje nekaj, kar ni tvoje. S takimi idejami bo oče še bolj našpičil ušesa.
Sicer tu na forumu veste, kaj si mislim o mansardnistvu (nič dobrega), ampak take teoretične debate, kaj bo, ko boš imela resnega partnerja, se mi zdijo pa brezvezne.
Oče ti ne dovoli kar enih prijateljev v hišo vlacit. Edino pravilno, imaš otroke in ne begaj jih s tem, s prijatelji se dobivaj na kavi nekje zunaj, seksaj pa z novim tipom pri njem doma, ko bodo otroci pri očetu.
Resen partner je pa nekaj čisto drugega, in povsem možno (po mojem mnenju celo verjetno) je, da bo oče spremenil mnenje, ko boš resnega partnerja dejansko imela. Sploh če bo to nek soliden moški s službo in stanovanjem, ne neka pijavka, ki se bo hotela takoj pri ‘tastu’ naseliti.
Ampak, se enkrat, ni kar vsak tip, ki ti 5 smsiv pošlje in te dvakrat dol da, partner, takih ni treba vozit domov, sploh ko so otroci tam.
mogoče malo kontroverzno, a jaz se na očeta ne bi ozirala, če bi spoznala novega moškega.
Pod pogojem, da delaš za majhen denar in na svoje ne boš mogla nikoli, bi jaz naredila tako. Ko bi spoznala resnega moškega, ampak res le resnega, ne nekoga, ki me trenutno zanima. Tipu bi pač razložila, da najprej se spoznavava, pol po kakem letu dni resne zveze, ga predstavim svoji družini (ki obsega, hčeri in očeta) s katero živim. Takrat bi fotru povedala, ne prosila za dovoljenje, ampak jasno povedala, da pride moj novi partner na obisk in ga bo spoznal; ne če ga želi, ampak da ga bo. Enako bi naznanila hčerkama. Jaz sem dovolj stara, da ne glede kje živim, se sama odločam in izpeljem stvari v svojem življenju. Sklepam, da si v zakonu zapostavljala sebe in dajala v ospredje potrebe moža, sedaj spet delaš isto z očetom a ne? mnenje moškega ti toliko pomeni. Dvigni si samozavest.
prijateljice pa povebi po mili volji, ob lepem vremenu bodite zunaj, drugače pa v tvoji mansardi. Se mi zdi, da tvoj oče kuha jezo, ker si bila slaba žena in odšla od moža, zdaj te pa mora on imeti. Ker če bi bila dobra žena, bi te ob obdržal in bi imela kje živeti.
Če tam živiš, je to tudi tvoj dom in obveljajo tudi tvoja pravila. Kako te bodo pa otroci upoštevali, če v odrasli dobi kot mala punčka ubogaš atija. Si pa odrasla ženska in tako se tudi pojdi zmenkarije. Ne pa kot neka najstnica, da hodi fant k tebi spat za vikende.
Po tvoje ločena ženska z otroci ne sme nikoli več nikogar spoznat?! Ta pravica pripada izključno ločenim moškim z otroci?!
[/quote]
Razlika med spoznati moskega in vlaciti domov vsakega mimoidocega kandidata, je velika.
Vprasaj se, kako je otrokom, ko jim stars vsakih par mesecev predstavi novega kandidata za maceho ali ocima!
Starši se po večini zavedamo seksualnosti lastnih otrok, podrobnosti o tem pa nočemo vedeti. Verjetno se oče s partnerji in poskusi in randiji nad svojo glavo ne strinja, prav tako se mu verjetno zdi neprimerno, da se tvoji hčeri srečujeta z mogoče bodočim oziroma več njimi. Oče verjetno preudarno razmišlja, da če si se nasankala enkrat, da boš v drugo izbrala bolj preudarno, da se ti kalvarije ne bodo ponavljale. Oče je gospodar v hiši in ne želi nikomur, da mu bo solil pamet na njegovem dvorišču, ne tebi, še manj nekemu potencialno tvojemu, ki bi privlekel kufre in začel polagat tlakovce za svoj avto. In še najbolj dam prav očetu okrog prepisa dela hiše. Če bo potreboval nego, mu je hiša sredstvo poplačila, če bo kaj od nje ostalo, se deli na vse otroke po ključu enakosti, v kolikor se z brati ne dogovorite drugače. Drobne pomoči, ki jih in še boš nudila očetu pa prekategoriziraj v najemnino, ki ti je ne računa. Ne zamenjuj uporabnine za pravico pripadanja, ker si izključno za potrebe svojega bivanja vlagala v hišo. Oce bi brez tvojih knauf plat živel povsem enako kot vsa leta prej.
Mislim, da se moraš dovolj zgodaj zavedati, da boš prej kot slej morala reševati svoj bivanjski problem, zato o tem razmišljaj čim prej, ker tvoje bivanje ni samoumevno.
draga avtorica,veliko veliko je takih primerov. Tudi jaz sem ena takih. Živim pa v kleti v garsonjeri. Imam zarad fotra grozna pravila,pa žal če nočm na cesto se jih moram držat:
-ne smeš potegnit vode po 22 uri ko greš na wc,ker kao “zbudiš celo hišo”. mojga fotra zvok vode nadstropje nižje zbudi.
-pozimi s eoken ne odpira,in ne zrači. če boš to pr men nardila,bo cel halo. za kazen bo sklopil ogrevanje in boš v mrzlem. Ker kao če odpreš na ventus okna za 20 minut je to nekaj groznega in nevemkajvse..nevem zakaj,baje (pa sploh nimamo centralne na termostat,potopno centralno iz juge mamo) se potem skos zaganja gorilec in ogreva. kar sploh ni res.
-ko boš šla na wc če boš potegnila celo vodo,ko boš šla lulat,boš dobila lambar in si boš z lambarjem spirala en mesec in ti bo vodo sklopil v wcju. tako je bilo meni. samo ko greš kakat lahko ta velko potegneš 1x na dan.
-če boš ponoči pokonc,boš poslušala očitke kako mu kuriš elektriko. šele ko boš doplačala za extra bo tiho.
-po 22 uri nobenih obiskov in nobenega govorjenja. Po 22 uri se ne govori več po telefonu ker se to vse sliši in jih zbudi. jaz po 22 uri lahko samo smse pišem.
in še veliko veliko več.. pa se mi ne da pisat,kot recimo če grem pred garažo na čik in če takrat gori luč je štala. za kazen sem ostala brez žarnice en mesec v temi sem domov hodila.
skratka,ja to je življenje pod streho psihopatskih staršev. žal,jaz mam extra ubrisanga očeta. tako pač je.
aja,pa plačujem stroške vsak mesec.
btw: če se tuširaš pri nas več kot 10 minut bo priletel in začel razbijat po vratih,nago te bo ven steral.
Jaz sem imel podobno situacijo. S tem, da je bilo drugače. Oče in mati sta mi stalno govorila, naj si uredim mansardo, sam plačam in imam kakor pač hočem imeti. Sta me komaj prepričala, a sta vztrajala. No, ko sem si mansardo uredil vse na svoje stroške (denar ni bil problem, ker sem delal po terenu), so se začeli prvi problemi – prijatelji in prijateljice. Oče, ki je 20 let nazaj že delal estrihe, je slabo zvočno izoliral, zato se je vsak korak slišal dol. In ker sem doma iz vasi, se poznam z ogromno prijatelji, recimo v radiusu 5ih km vse. Prvih par mesecev, ko sem se gor preselil, je bil mir, potem pa sta mi počasi začela piti kri. Najhuje pa se je začelo, ko sem si pripeljal eno luštno dekle domov (ne za živet). Mami takoj ni bila všeč, ker je preveč prsi kazala ven in hodila z minicami. In tako so se začele borbe, tudi take, da na koncu z mamo nisem govoril skoraj dva meseca. Kljub temu, da imam v mansardi urejen svoj števec in sem plačeval svoj delež za vodo in elektriko, pa jima ni bilo všeč, da živim zastonj v hiši, češ, da bom mogel začeti plačevati najemnino … S tem se nisem strinjal, saj sem v komplet obnovo mansarde vložil skoraj 20.000 eur, in mi je začela mama postavljati pogoj – ali plačujem najemnino ali pa se naj spravim od hiše. A tako. Mama je narobe razmišljala takrat, saj sem imel še vedno ogromno denarja našparanega. Ko sem bil v tujini, sem si iskal hišo na drugem koncu slovenije. Nalašč zelo daleč stran od njiju. Z očetom sva se razumela, zato sem mu povedal, da sem si našel eno hišo z lepo parcelo za skoraj 160.000 eur … seveda je bil žalosten in mu je šlo na jok, če tudi je to hotel prikriti, mama pa se je še kar dalje nesramno obnašala, s tem, da je bil zdaj problem, da bom hitro bankrotiral, da bom se čez par let nazaj domov vrnil in ne vem kaj še vse. Najel sem si kombi in vse, kar sem rabil skozi vsakdan, sem si nametal v kombi in se odpeljal. Mami sem še rekel adijo, ona meni nič, oče pa je raje tisti dan odšel nekam.
No, danes živim v svoji hiši, s papirji, sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} lastnik, imam ženo in dva otroka. Ko je žena (takrat še punca) bila noseča, sem očetu poslal fotografijo ultrazvoka. Takrat se je mama pomehkužila. Ko se je rodila hčerka, smo se vsi trije odpeljali domov na nenapovedan obisk (če bosta doma super, če ne pa bomo šli kam na izlet) … in sta nas bila oba zelo vesela. Danes se z mamo zelo dobro razumem. Kliče me skoraj vsak dan, še facebook sem ji mogel narediti, da mi lahko kakšne slike pošilja kaj ustvarja doma ipd. Glede hiše mi je čisto vseeno kaj naredita, pa če jo prodata ali pa ne, če tudi je lep znesek mojega denarja vloženega notri.
Jaz sem si z leti, ko sem odšel od doma, urejanje mansarde vzel tako, kot da sem jima delno poplačal za vse, kar sta mi kdaj kupila v otroštvu in zame naredila.
V bistvu pa sem še vesel za to, da sva se skregala takrat z mamo, saj živim tako, kot sem nekoč sanjal, da bom. Hišo imam dovolj veliko, da bom lahko v starosti skrbel za njiju, dokler bosta pokretna, ko bosta enkrat nepokretna, bosta pa pač šla v dom, kar me zelo žalosti, saj to pomeni, da so leta prehitro minila. Danes se od očeta še vedno veliko učim kaj kako narediti ipd, med tem, ko žena zelo rada sprašuje mamo za kakšne recepte in za vrtnarijo.
Ojoj. Sem si mislil, da je od moje žene oče ekstremen primer, pa vidim, da je tvoj še parkrat hujši.
Če hodiš v službo, bi bil res zlati čas, da si najdeš eno .. magari garsonjero za začetek – je tudi financam bolj dobrodošla. Človek se še le takrat komaj zave, kako svoboden je v resnici, ko začne enkrat živeti zase, ko ni od staršev odvisen niti centa, niti strehe nad glavo, niti za hrano, pijačo in nasploh za nič.
Žalostno je, da obstajajo taki starši. Konec koncev pa, je dobro, če se kdaj s takimi starši tudi pogovoriš kaj jih zakaj moti in kaj je treba, da jih ne bi motilo več? Kaj je tisto, zaradi česar so taki in kaj je tisto, da zaradi tega več ne bodo taki?
Jaz sem ženi že rekel, da katerega moškega ali dekle si bo kdo domov od otrok pripeljal, da je to njihova odločitev, ne bom se vtikal v zvezo, ker v mojo se sta in nista ničesar dosegla, samo prepir in to, da sem odšel od doma, kar je verjetno zadnje, kar sta si želela. Jaz bom oba otroka spodbujal, da bi šla kdaj na svoje živet, ne pa da bosta oba doma, nekje zaprta v neki sobi s parimi kvadratnimi metri in delala točno tako, kot bom jaz rekel.
Kolikor koli si stara in če imaš službo ali ne … upam, da boš kdaj našla tisto voljo in dovolj financ, da se odseliš nekam na svoje.
Forum je zaprt za komentiranje.