V kolikšni meri razumemo vero in njen dejanski pomen za človekov osebnostni razvoj?
Ampak ti se vseeno spuščaš. Vidiš, da ima nek smisel. :)) V vsaki stvari se da poiskat smisel in v vsaki stvari se najde kdo, ki ga ne vidi.
V resnici pa sploh ne opažam tega kar pišeš. To si mi ti hotel nekaj na prikrit način podtaknit. :))[/quote]
Aja, ne opažaš tega? Kako, da ne, saj si že z večimi pisci prišel v navzkriž in so ti odnehali replicirati? Potem moramo razmisliti, kaj sami delamo narobe. Sicer pa obrambni mehanizmi včasih delujejo v tej smeri ,da vidimo to, kar si želimo videti oz. kar zmoremo videti, kar prenesemo, ker vse drugo je že ogrožujoče za nas, če želimo vzdrževati določeno podobo o sebi. Jaz tu poznam eno osebo, ki jo je že več ljudi pošiljaj “nekam daleč”, pa si je mislila, da je to normalen način komunikacije “med starimi priajtelji” ali celo izkazovanja simpatije. :)))[/quote]Tu je na mestu vprašanje, v kolikor so obrambni mehanizmi vseeno smiselni, če so dobro postavljeni in se zavedamo, da torej so obrambni mehanizmi, ki nas vendar morajo ščititi pred nami samimi in drugimi.
Tudi jaz poznam nekoga, ki si domišlja, vsaj tako razglaša, da je nasprotnemu spolu všeč, čeprav se vsi nekako izmaknejo iz njegovega kroga komuniciranja, dokler pa vztrajajo, pa je njegova obravnava sogovornic provokativno posmehljiva oz sovražna.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
No prav MAtjažko, pa naj bo po tvoje, si bom sam odgovoril nanja in to javno. Nekaj, kar tebi gre tako zelo težko v prepričanju, da jih postavljam sebi. Obrambni mehanziem? :)))
Že samo s svojim pretiravanjem o tem, za koliko vprašanj gre, kaže na to, da želiš pretiravati in mene/moj zapis prikazati v drugačni luči, kot resnično je. Gre za dva preprosta vprašanja.
1. A zdaj bi še pa ti rad na ta seznam? :)) Nobenega ne želim na tem seznamu, vendar ne morem, niti ne želim nikogar silit, da se nanj ne zapiše, če tako sam želi.
2. Se ti svoji zavedaš, jih opaziš?
Se jih zavedam. Običajno odziv nekoga poznam še, preden pritisnem na gumb “oddaj”, včasih me pa tudi kdo pozitivno preseneti. Poznam pa tudi svoj obrambni mehanizem. Najbolj me moti, ko nekdo začne diskreditirati osebnost nekoga, z nekimi pretiravanjem, posmehom, namesto, da bi argumentirano podal svoje stališče glede na zapisano mnenje te osebe, vsaj takrat ko ta oseba ni na odkrit način žaljiva ali nespoštljiva do drugih. Moti me, ko ljudje zaradi lastnih dvomov druge obsojajo in se iz njih posmehujejo. Takrat jim z veseljem postavim ogledalo ali pa kakšno vprašanje. Problem nastane, ko mi potem določeni ljudje postavijo ogledalo nazaj, v prepričanju, da vprašanja postavljam sebi. No, potem pa tudi odgovorim nanja. Jim dajem potuho, bi se reklo. :))
Ni bilo težko Matjažko. Sledi še kakšna analiza?
Res ne poznam tvojih namenov tukaj na forumu, ampak morda so različni kot moji. Lahko to sprejmeš, če že razumeti ne zmoreš? Lahko sprejmeš drugačen slog pisanja od lastnega, brez da ga neprestano označuješ z nekimi slabšalnimi izrazi? Misliš, da je tvoj slog poln tega, kar pišeš? Mogoče v tvoji domišljiji, ampak mene tvoj slog ne moti. POskušam razumeti kar napišeš, ne glede na tvoj zagon in živost, kot poimenuješ to. :)) Mogoče bi se moral preizkusiti kot pisatelj.
Si bom spet moral sam ogovoriti nanje, zaradi tvojega obrambnega mehanizma? 😉
Mogoče kaj napišem, če mi bo ekstremno dolgčas. Mi pa nekako ni izziv pisat izključno avtorju teme, da potem on strokovno oceni mojo domačo nalogo.
Kolikor vidim, **potem tukaj komunikacija samo v tej smeri, ni nekih navzkrižnih mnenj.
Če je izhodiščno stališče nekoga, da so vsi verni ljudje maloumni, je pa itak izguba časa pisat replike.[/quote]
* poteka[/quote]Maloumni? :/ Ne vem če, sigurno smo pa nevedni zato zgolj verujemo v nekaj. Spoštovana avtorica teme je menda najbolj verna med nami iz česar sledi logičen zaključek, da je tudi zelo nevedna… 😉
[/quote]
Res ne poznam tvojih namenov tukaj na forumu, ampak morda so različni kot moji. Lahko to sprejmeš, če že razumeti ne zmoreš? Lahko sprejmeš drugačen slog pisanja od lastnega, brez da ga neprestano označuješ z nekimi slabšalnimi izrazi? Misliš, da je tvoj slog poln tega, kar pišeš? Mogoče v tvoji domišljiji, ampak mene tvoj slog ne moti. POskušam razumeti kar napišeš, ne glede na tvoj zagon in živost, kot poimenuješ to. :)) Mogoče bi se moral preizkusiti kot pisatelj.
Si bom spet moral sam ogovoriti nanje, zaradi tvojega obrambnega mehanizma? ;)[/quote
Utrujajoče konstantno ponavljajoče se vprašanje na vprašanje (v tem postu “samo” 3), monotonost, “štepajoča” številčnost postov, nedinamičnost, nerazgibanost, sivina, stalne suhoparne razlage. V tem ni strasti, ni dinamike, ni igrivosti, ni zanesenjaštva, ni nobenega udarništva in viharništva, ni kontrastov, ni ni barv, ni sprememb, ni novosti, ni prevetritev , ni preobratov, ni spreminjanja, ni osvežitve, ni erotike, ni strasti….
dolgčas press 😉
Kaj če bi me ti obrisal pod nosekom?:)) Samo probaj…dobiš šamar:))).[/quote]
Imaš kljukast nos kot Arabci, se bojiš ,da bi se mi prst zataknil ?:D[/quote]
Ne, samo ti imaš prepoved približevanja:)). Starejši moški ste nevarni:).
[img]http://www.demotivacije.com/media/demotivators/demotivacija.hr_Onaj-osjecaj-Kad-je-uhvatis-sa-guzu-a-ona-se-okrene-i-spuca-ti-samar_132185117667.jpg[/img]
Imaš kljukast nos kot Arabci, se bojiš ,da bi se mi prst zataknil ?:D[/quote]
Ne, samo ti imaš prepoved približevanja:)). Starejši moški ste nevarni:).
[img]http://www.demotivacije.com/media/demotivators/demotivacija.hr_Onaj-osjecaj-Kad-je-uhvatis-sa-guzu-a-ona-se-okrene-i-spuca-ti-samar_132185117667.jpg[/img][/quote]
Goldfišefa, to, ti samo udari! Nekam nervozna si že par dni. To je super za sproščanje, če imaš pri roki moškega, sploh starejšega in slabotnejšega? Ti kar, ne se šparat. Aja, pardon, nimaš ga, jeb** ga…. 😀
Ne se hecat, še bo tebi prisolila kakšno. :D[/quote]
Ne, ne, ti se kar gentelmansko izkaži – nastavi ji drugo lice še zame 🙂
[sub]Prilika ponujena, ne vrne se nobena :P[/sub][/quote]
Vse je lahko dober izgovor, da se dotakne moje mehke obrazne kože in si nanese na prste vonj po pravem divjem moškem. :))) Boš ti tudi probala? Nič se bati, kar dotakni se, pa izogibaj se neobritih štrncljev dlak, da ne bo pritekla kri. 😀
Ne, ne, ti se kar gentelmansko izkaži – nastavi ji drugo lice še zame 🙂
[sub]Prilika ponujena, ne vrne se nobena :P[/sub][/quote]
Vse je lahko dober izgovor, da se dotakne moje mehke obrazne kože in si nanese na prste vonj po pravem divjem moškem. :))) Boš ti tudi probala? Nič se bati, kar dotakni se, pa izogibaj se neobritih štrncljev dlak, da ne bo pritekla kri. :D[/quote]
Hahaha, kako smo danes izvirni 😉 Ne bi bilo bolje ta smisel tratiti kje drugje, s kom drugim ?
OSEBNA VERA POMENI ZAME UPANJE.Upanje danes,upanje jutri,upanje vedno in povsod.
Pomeni,da tudi tedaj, ko sem utrujena,ko ne zmorem( kadar se mi zdi da ne bo šlo), najdem in dosežem tisto koncentracijo v sebi, da se umirim in poskusim najti neko pozitivno moč za naprej.To je lahko beseda, hobi,skratka nekaj kar me potegne naprej.
VERA NA SPLOŠNOzame pomeni cerkev,nekaj kar delim z ostalimi na viden in slišan način.To je odprta meditacija z Bogom,kot ga vsakdo razume po svoje.
OSEBNA VERA+SPLOŠNA VERA nista enako.Tisto kar nosiš v sebi,je tvoja intima,notranja moč in zadovolstvo za bitko s samim seboj da premaguješ življenske napore in z voljo in vztrajnostjo dosegaš zastavljene cilje.To je nekaj kar ima vsak človek v sebi, mehanizem.Splošna vera je vera v dobro,vera v ljudi, optimizem,vera,da smo vsi ljudje enaki in po enakih principih lahko dosežemo enak cilj.
SODOBNI ČLOVEK VSEKAKOR POTREBUJE OSEBNO VERO.V tem negotovem času sploh ne igra vlogo kaj nekdo reče, temveč bolj si tudi nekaj resnično in iskreno želi.
POVEZAVA MED OSEBNO VERO IN PSIHO seveda je prisotna.Če npr.jaz verjamem vase in v svoje sposobnosti,da kljub svojemu natrpanemu urniku lahko dosežem nek skorajda nerealen cilj, potem je dovolj da imam to v mislih in tem mislim sledim. Važna je pot po kateri stopamo- a še bolj je pomembno,da se z njo soočimo in verjamemo da jo lahko prehodimo.
VPLIV IN POMEN OSEBNE VERE ZA POSAMEZNIKOV RAZVOJ.Misli krojijo našo usodo in naš vsakdanjik
Pozdravljeni!
Vesela sem,da na forumih tudi kaj takega kdo napiše.Sicer nisem vseh komentarjev prebralamnejaj je bilo zanimivih.
Zame je osebna vera in nobene druge!Kot otrok sem hodila v cerkev,otroke sem dala krstit.Imela sem nešteto vprašanj,na katera nisem dobila odgovora v cerkvi.Mislim,da moraš imeti osebno izkušnjo,da lahko karkoli razlagaš ljudem.Ne more meni duhovnik govorit o materini ljubezni do otroka,če ni bil nikoli starš.
Že Kristus je rekel,da ti bo dano po tvoji veri.Sama to pojmujem tako,da če verjamem,da nekaj zmorem,da se mi bo to dogodilo,da se mi bo izpolnilo!Verjamem vase in v svojo moč volje.
Pa tudi,da mora biti človek na pravem mestu,ob pravem času.Paradoksalno-če nisi,si zamudil priložnost.Pa tudi to ni problem,će verjameš,da se vse zgodi z namenom in ob pravem času!
Bil pa je nekoč otrok. A to nič ne šteje? Ali pa je slišal različne pripovedi drugih mater? Ali vsaj to kaj šteje?
Res je, da največ šteje lastna izkušnja, vsaj tako se sprva zdi, vendar resnica je, da se včasih tudi iz lastne izkušnje ne naučimo veliko oziroma se ne naučimo nič, včasih pa se lahko veliko naučimo tudi iz tuje izkušnje. Odvisno, s kakšno širino gledamo na določeno izkušnjo.
Forum je zaprt za komentiranje.