V Franciji devet ur hodili mimo človeka na tleh

Dogodek je pretreresel Francosko in svetovno javnost. Devet ur ležal na tleh, ker je padel in ni zmogel poklicati na pomoč. Mimoidoči pa, so brezbrižno hodili mimo njega ali naokoli. Nihče se ni ustavil, da bi preveril, zakaj moški leži na pločniku. Brezdomec, ki je šel mimo je potem poklical pomoč vendar je bilo po devetih urah že prepozno.(vir 24 ur)

Ja Francija ogledalo sveta ali odraz današnje družbe? S telefoni v rokah in mimo človeka na tleh.

Umazani, brezbrižni in s polnimi torbami guči in prada in Chanel. Potem so pa šokirani nad seboj?

Sram naj jih bo.

Če bi takole padls starejša oseba zjutraj v najbolj obiskanem Ljubljanskem BTC bi ga  pobrali šele čistilci pozno zvečer, zato se slovenčki ne zgražajte nad tem, kar se je zgodilo v Franciji!

Zadnjic mi je Mama padla…

Stari…

Rekla je…

Da ji noben ni hotel pomagat.

Vendarle pri nas ni tako. Še ne. Ko sem nesrečno padla je bil z mano sin in vseeno je pristopila gospa, če takoj pokliče pomoč. Tudi sama sem že bila v situaciji, da pomagam. Sicer ni šlo za življenje a vendarle nas še ni ujela ta brezbrižnost velikih mest.

Ne, taka je mentaliteta. Doživela sem sama. Hvala k*, da sem bila na pravem mestu. 10 minut kasneje, nihče, f pa minute so bile. Isto tam, ga je kap na cesti, pa so se režali. Prepozno. Kakšni ljudje. Tu gor pa cel f jamr nad ljudmi. Ko so name z mlekom prepozne. Žal.  Groza.

A Se niso po slovensko vsaj režali? ??

Pa to ni od včeraj ?????????? Živeli ☺☺☺☺

A tud ob nedeljah tlaka? Sej bo nisem kriv…

Neumnosti sprasujes.

Mutava uprasanja.

na glavni železniški postaji v Villachu je tik pred mano padla mlada punca po tleh (spodrsnilo ji je). Enostavno nisem mogel mimo, da ji nisem ponudil roko, da jo dvignem. Vendar je zavrnila mojo pomoč. To je bilo v času Korona krize. Vprašanje če bi storil enako, da je padla stara baba ali pijan moški.

Skoraj nemogoče se mi zdi, da človek vsaj ne vpraša če je vse ok. Očitno smo bili že prevečkrat nahruljeni od pijancev, da se takole ne zmenimo. Spomnim se, kako so pred leti v Ljubljani klicali rešilca, za vsakega pijanega klošarja, da so še reševalci godrnjali, sedaj gre pa v drugo skrajnost?

Človek zmrznil na ulici.

Slučajno je bil fotograf, slučajno se piše o tem. Koliko jih pa potem zmrzne vsak dan, ne da bi mi izvedeli za to?

Ja morda je prav on opomin, da se malo zamislimo, kam drvi ta svet.

Človek človeku žival ( pa se nekatere žival premorejo več ematije)

Se mi zdi kar realna podoba današnjega brezčutnega sveta, sploh v večjih mestih. Morda je to priložnost, da se spregovori o tem. Med nami so tudi diabetiki, epileptiki, pa tudi različnih kapi je veliko, kjer štejejo minute. Ne nazadnje, tudi nizek pritisk, sploh pri mladih dekletih, lahko povzroči padec. Pa pomislimo vedno, da bi se to lahko zgodilo tudi našim bližnjim, nam, pa bi ljudje brezbrižno hodili mimo.

In spet se je pokazalo, da je imel največ humanisti v sebi klošar. Ob tem vedno pomislim na vedno bolj resničen rek: Bolj kot spoznavam ljudi, raje imam pse.

Žal se to odraža na vseh podrocjih ne samo na ulici nepoznanega, ki potrebuje pomoč. Na delovnih mestih izčrpavanje delavcev za mezge, da si lastniki lahko privoščijo nov boljši avto ali se eno luksuzno nepremičnino kar tako za varovalko za oddajanje…

V zdravstvu, če se nekdo od bližnjih ki ima neke veze v zdravstvu, te na hitro odpravijo…

Skratka, sami sebe- človeštvo poriva v izumrtje.

Vrh piramide podpirajo temelji, če so temelji bolni in izroseni…tudi vrh pade

Genovese syndrom nič novega. Nevem, zakj bi bili šokirani. Takšno družbo pač imamo – jaz in še enkarat jaz. Za bruhat.

Če bi bila jaz v bližini že ne! Sem že nekajkrat pomagala osebi, ki ali je ležala na tleh ali pa padla ko sem bila tam.. in pazi ti to-res sem pa jaz bila tistka ki sem skočila na pomoč! Enkat kot smrklja, z vokmanov v ušesih, v avli kliničnega centra, ko sem šla na prakso, je ene 3 4 metre padla gospa, folk nič, jaz pa hop-gospa ste v redu, kaj pomagam., še tiste slušalke sem dol vlekla, not pa rock muska.. tak da.. smo še smo!

citiram vem kako je

Na faksu sem inela frendico z epilepsijo. Je velikokrat padla sredi mesta, ko se ni bilo mobielov.. pa je tudi niso hotli pobrat!!! So misl  de je pac pijana, mladina… res je bla razocarana nas lublano takrat. V lj so bili ze pred 20 let take pizde kot so sele zdej v parizu!!!!

Žalostno res.

Vendarle pri nas v naši deželici, velikokrat zasledim, kako mimoidoči rešujejo življenja in spravljajo v nevarnost zato svoja. Otroka iz reke ali goreče hiše, osebo iz deroče vode. Pomoč z defibrilatorjem. Veliko ljudi je še na pravi poti.

Pravi človek, na pravem mestu, bi torej lahko rekli.

Moja babica je šla s hojico po pločniku, po prostoru za peščce. Čisto mimo nje je zelo hitro pripeljal en frajer na električnem skiroju. Tako se ga je ustrašila, da je padla in obležala. Tip je seveda brezsramno in brezbrižno odpeljal naprej. Bilo je proti večeru. Celo noč je tam ležala. K sreči je bilo poleti in šele ob petih zjutraj jo je en mimoidoči moški videl in poklical rešilca.

K brezbrižnosti veliko pripomorejo tudi birokratski postopki… Ko se vpleteš v pomoč in reševanje, ponavadi nastradaš.

Uuuu… Ja res je… Npr Bog ne daj da koga jemljes iz avta ob prometni nesreci… Mu npr poskodujes hrbtenico ali pa kaj… Pa te tozi…

Ali pa kaksna pricanja kaj je bilo kdaj itd…

Drugace si v prekrsku ce zvejo da si se npr odpeljal… Ne vem ravno ce je kaznivo dejanje samo brez posledic nebi bilo.

Pac no… Pomagajte cloveku… Poklices resilca i to je to…