V bolnišnični sobi s psihiatrično bolnico

Sem bolnica z shizofrenijo in lahko vam zatrdim, da bolniki nismo nevarni do drugih. Prej smo nevarni sami sebi. Kaj pa če bi ji vseeno namenili kakšno lepo besedo ali pa ji napisali pismo? Morda gospa nima svojcev. Ne veste kakšno je življenje v psihiatrični bolnišnici.

Pred kratkim sem zaradi težav z srcem pristala v bolnišnici. Cel dan sem bila v sobi sama. Zvečer so mi pripeljali cimro. Zblojeno žensko, zanemarjenega videza, smrdljivo, ki je govorila nesmisle. Med najinima posteljama sem zagrnila zaveso, poklicala sem sestre, naj jo vendar sterajo da se umije. Ženska se enostavno ni želela umiti in medicinske sestre je niso mogle prisiliti.
Potem je gospa pojedla večerjo, vmes je rigala in prdela, blodila o tem, da so jo zaradi našega predsednika države hospitalizirana. Baje ga je zasledovala, ko je šel na intervju na eno od televizij, ter ga dva dneva čakala pred predsedniško palačo. Prosila me je, če ji lahko pomagam, da stopi v kontakt z njim saj ima res dobre ideje kako bi lahko postal boljši predsednik. Ker se na njene blodnje nisem odzivala, mi je kar naprej odgrinjala zaveso. Že njen videz in nor pogled ta bila strašljiva, bog ne daj, da je še usta odprla. Ne vem kakšna zdravila so ji dali, začela se je umirjati in govoriti malo bolj povezano in logično, meni pa je bilo v njeni bližini nelagodno. V bistvu me je bilo biti sama z njo v sobi precej strah. Nekako sem preživela noč.
Gospa se je ob pravilni terapiji zdravil in redni prehrani začela nekako vesti malce bolj normalno. Izkazalo se je, da je bila celo življenje na visokih položajih, na neki zelo specifični funkciji v JU, ki je je omogočala življenje po različnih EU državah in Afriki. Zelo študirana in razgledana, pa se ji je zgodila shizofrenija. Pripovedovala mi je svojo življenjsko zgodbo. Skupaj sva bili 11 dni. Na nek način sva postali prijateljici, čeprav so bile meni noči z njo v sobi še vedno malček nelagodne.
Minilo je že nekaj mesecev od kar sva iz bolnišnice odšli vsaka svojo pot. Ona je bila kmalu po tem sprejeta na psihiatrijo. In od takrat naprej nimam več miru pred njo. Njeno telefonsko številko sem blokirala, pa ji že nekdo posodi telefon, da me kliče. Pošilja mi tudi maile in pisma po navadni pošti. Rada bi, da jo pridem obiskati, ji prinesem cigarete. Pravi, da sedaj, ko ima moj naslov, pride h meni na kavo, takoj ko jo odpustijo iz psihiatrije. Saj v resnici mi nič hudega noče, ampak jaz ne želim imeti stikov z njo. Ob njej se počutim nelagodno in utesnjeno.
Kaj mislite, je to zrelo za prijavo na policiji?

A se sploh sme imeti psihiatričnega bolnika v sobi z drugimi? Joj, jaz celo noč ne bi očesa zatisnila . če bi bila na tvojem mestu.

zakaj pa prijavo na policijo? si ji odkrito povedala sploh kdaj NEHAJ NE ŽELIM IMETI STIKOV S TABO,NISI MI OK..NA KURAC MI GREŠ,NEHAJ,PRIJAVILA TE BOM ČE NE BOŠ NEHALA..Itd? ljudje ste hinavci.