V bolnišnični sobi s psihiatrično bolnico
Pred kratkim sem zaradi težav z srcem pristala v bolnišnici. Cel dan sem bila v sobi sama. Zvečer so mi pripeljali cimro. Zblojeno žensko, zanemarjenega videza, smrdljivo, ki je govorila nesmisle. Med najinima posteljama sem zagrnila zaveso, poklicala sem sestre, naj jo vendar sterajo da se umije. Ženska se enostavno ni želela umiti in medicinske sestre je niso mogle prisiliti.
Potem je gospa pojedla večerjo, vmes je rigala in prdela, blodila o tem, da so jo zaradi našega predsednika države hospitalizirana. Baje ga je zasledovala, ko je šel na intervju na eno od televizij, ter ga dva dneva čakala pred predsedniško palačo. Prosila me je, če ji lahko pomagam, da stopi v kontakt z njim saj ima res dobre ideje kako bi lahko postal boljši predsednik. Ker se na njene blodnje nisem odzivala, mi je kar naprej odgrinjala zaveso. Že njen videz in nor pogled ta bila strašljiva, bog ne daj, da je še usta odprla. Ne vem kakšna zdravila so ji dali, začela se je umirjati in govoriti malo bolj povezano in logično, meni pa je bilo v njeni bližini nelagodno. V bistvu me je bilo biti sama z njo v sobi precej strah. Nekako sem preživela noč.
Gospa se je ob pravilni terapiji zdravil in redni prehrani začela nekako vesti malce bolj normalno. Izkazalo se je, da je bila celo življenje na visokih položajih, na neki zelo specifični funkciji v JU, ki je je omogočala življenje po različnih EU državah in Afriki. Zelo študirana in razgledana, pa se ji je zgodila shizofrenija. Pripovedovala mi je svojo življenjsko zgodbo. Skupaj sva bili 11 dni. Na nek način sva postali prijateljici, čeprav so bile meni noči z njo v sobi še vedno malček nelagodne.
Minilo je že nekaj mesecev od kar sva iz bolnišnice odšli vsaka svojo pot. Ona je bila kmalu po tem sprejeta na psihiatrijo. In od takrat naprej nimam več miru pred njo. Njeno telefonsko številko sem blokirala, pa ji že nekdo posodi telefon, da me kliče. Pošilja mi tudi maile in pisma po navadni pošti. Rada bi, da jo pridem obiskati, ji prinesem cigarete. Pravi, da sedaj, ko ima moj naslov, pride h meni na kavo, takoj ko jo odpustijo iz psihiatrije. Saj v resnici mi nič hudega noče, ampak jaz ne želim imeti stikov z njo. Ob njej se počutim nelagodno in utesnjeno.
Kaj mislite, je to zrelo za prijavo na policiji?
V vsem tem tud napisala nisi,a si ji rekla konkretno: nočem stikov s tabo,nisi mi ok,nadleguješ me,pusti me pri miru,magar u tri pm poslala,in jasno izrazila naj neha? nisi. hinavka. ni ti kul pa nočeš povedat u faco iskreno.
in ja,niso vsi shizofreniki pa prjazni pa ok. Veliko jih je agresivnih,težkih. Marsikaj se dogaja. Ampak to kar ti pišeš,verjetno gre za eno zgubljeno dušico k se je nate navezala.
čiki pa shizofreniki.. ou yes.. poznamo to 🙂
Ja, se dogaja to. Moja mama je bila že ogromno po bolnici. Po več mesecev skupaj in je doživela vse mogoče. Tudi zadrogiranko, ki se je tam drogirala. Pa razne psihične bolnike tudi. Pa punco, ki je bila sicer odrasla (25), vendar prizadeta. Punca je bila uboga, ampak kaj vse je morala mama prenašat: punca je šla kar v njeno posteljo ležat s tem, da bi morala biti moja mama strogo izloriana, zaradi infekcij. Pa WC je pustila posran pa vode ni spuščala pa zafilala školjko s papirjem. Pa vsa neumita rinila v mojo mamo in podobno. Tista zadrogiranka pa je imela izpade za kozlat. In drogirala se je v skupnem WCju.
Ja, se dogaja to. Moja mama je bila že ogromno po bolnici. Po več mesecev skupaj in je doživela vse mogoče. Tudi zadrogiranko, ki se je tam drogirala. Pa razne psihične bolnike tudi. Pa punco, ki je bila sicer odrasla (25), vendar prizadeta. Punca je bila uboga, ampak kaj vse je morala mama prenašat: punca je šla kar v njeno posteljo ležat s tem, da bi morala biti moja mama strogo izloriana, zaradi infekcij. Pa WC je pustila posran pa vode ni spuščala pa zafilala školjko s papirjem. Pa vsa neumita rinila v mojo mamo in podobno. Tista zadrogiranka pa je imela izpade za kozlat. In drogirala se je v skupnem WCju.
[/quote]
Jst ti to vse verjamem. Marsikaj se dogaja,tud sama sem veliko različnih stvari doživela. Neprijetnih tudi.
Vsak raje živi kot pa da bi bil mrtev. Če nekoga potisnejo v kot iz katerega nima nobenega izhoda je največkrat edina rešitev samomor. Življenje v psihiatrični bolnici je luštno sploh na zaprtem oddelku se spozna veliko zanimivih ljudi. Psihiatri so kategorija zase. Zanima me kakšno diagnozo bi vi dali osebi, ki vam je dala diagnozo shizofrenije.
KAJ PA SI POTEM O MENI MISLIŠ?? SEM NEKDANJA PSIHIATRIČNA PACIENTKA, KI JE PRED LETI UŠLA IZZA ZIDOV PSIHIATRIJE. Kaj si misliš o mojem mentalnem stanju?? (da sploh ne omenjam, kako bi pa šele jaz od ene do druge bajte kar ob treh ponoči hodila in folk osebno nadlegovala kar vse po vrsti in vdirala v bajte) – EVO TI OPIS MOJEGA MENTALNEGA STANJA:
————————————————————————————————————————
Prvič sem se “zdravila” že pri 15. letih, ko sem se obsedeno ukvarjala s šolo vsa leta od ene 7. do 9. razreda, da sem se v 9. ukvarjala s šolo praktično da ne po cele dneve in še po pol noči, konstantno sem bila nenaspana, dokler nisem začela pozimi kar naenkrat pisati dvojno, trojno čez besede, zavijati črke, skratka nisem bila več sposobna normalno pisat. Spomladi sem pristala na psihiatriji v pediatrični bolnici, kjer sem ostala 3 mesece in kjer so mi “diagnosticirali” obsesivno-kompulzivno motnjo in socialno fobijo in me začeli šopati z “zdravili”, Zoloftom (antidepresiv) in Risperdalom (antipsihotik). K pedopsihiatrinji sem hodila več kot tri leta in pol. Tablete sem jemala od 15 do 17. leta, Risperdal cca 2 leti in Zoloft 2,5 let, ki sta bila brez učinka, ker sem bila še zmeraj obsedena s šolo še ene celi 2 leti in četrt, skoz mojo celo takrat srednjo poklicno šolo.
Drug folk, ki se po tujini vlači, sem začela DOJEMATI KOT NADLJUDI, ker je zame nedojemljivo, da bi se vlačila po tujini. Jaz dojemam kot nadljudi že samo tist folk, ki se vlači do slovenskega morja al pa že samo po drugih koncih slovenije, kaj šele če se vlačijo stotine kilometrov daleč v tujino … Kaj šele, če letijo z letali tisoče kilometrov daleč v tujine, KER TO SO ZAME PTIČJI LJUDJE, KI IMAJO KRILA, DA LAHKO LETIJO, ALIPA MAJO NADNARAVNE SPOSOBNOSTI, DA SE LAHKO TELEPORTIRAJO NA DRUGE KONCE EVROPE AL PA SVETA. ZATO KER JST NIMAM KRIL DA BI LAHKO LETELA IN NIMAM NADNARAVNIH SPOSOBNOSTI, DA BI SE LAHKO NA DRUGE KONCE SVETA TELEPORTIRALA OZ. PRESLIKOVALA!!!
Vsa leta sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugega folka in jih zalezovala. Pri 22. letih pa sem se znašla drugič v umobolnici, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Prvo noč sem prespala na zaprtem oddelku, naslednji dan pa sem odšla na odprti oddelek. Na psihiatriji sem ostala 6 tednov, ker pa moja tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer pa sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker kot sem dojela, bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod (Hrastovec, Dutovlje), če ne bi bila pridna, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat strpali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi slej ko prej že kar dali vlogo za premestitev v socialnovarstveni zavod. Kot sem dojela, pa iz takih zavodov ne moreš prostovoljno izstopiti oz. tam ostanejo tudi doživljenjsko.
Zaradi antipsihotika (olanzapina) sem se v treh mesecih zredila za 10 do 12 kil ter spala po 16 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred dvema letoma, ko sem takoj naslednji dan nehala jemati še druge tablete (antidepresive), od takrat naprej pa že več kot dve leti živim v svojem svetu, sem totalno brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati z drugim folkom skupaj, pri svojih 25. letih nisem opravljala niti študentskega dela, zaključeno imam samo višjo šolo in nimam niti v sanjah niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza ter me že 10 let ni bilo na dopustu in od tega v lajfu nisem bila niti še na Hrvaškem!!!
VSE LJUDI (vključno z mojo tastaro) DOJEMAM ZA SOVRAŽNIKE, KER ME LAHKO KDORKOLI SPRAVI V ZAPOR. V svoji glavi se vedno bolj ukvarjam samo še s kriminalnimi zadevami, in sicer da bi mogla osebno nadlegovati drug folk in vdirati v bajte (kar vse po vrsti, bi hodila od ene bajte do druge) in se dobesedno vsilila v življenja drugega folka, ampak to kot pasivna opazovalka, da bi jih spremljala znotraj hiš ali zunaj hiš skozi okna in jim sledila!! Potem bi morala krasti po trgovinah (kar sem kradla že od 18. do 19. leta 6-8 krat, poleg tega, da sem enkrat tudi en dokument z žigom in podpisi ponaredila!!) in drugmu folku (jih napadati sredi ceste za dnar, telefone, kolesa!!) Potem sem obsedena z uničevanjem tuje lastnine, da bi morala motiti tujo posest in vsaj praskati s ključi če ne kar razbijati avtomobile in uničevati (ruvati/pohojati) zelenjavo drugmu folku … Potem bi mogla it že kar v podjetja drug folk nadlegovat in ovirati delovne procese, posegati v osebni prostor drugega folka in bi se jih dobesedno dotikala in otipavala, neupravičeno slikovno snemati (slikati/snemati folk in javno objavljati brez dovoljenja), krasti identitete (ustvarjati profile/mejle pod imeni drugega folka oz. pod imeni podjetij in jim dobro ime uničevati) in avtorske pravice ter zlorabljati osebne podatke (jih izvohavati in posredovati v javnost brez dovoljenja) itd. Itd. …
——————————————————————————————————————————
+ DODAJAM ŠE OPIS VSEH MOJIH BLODENJ OZ. IZKRIVLJENEGA DOJEMANJA REALNOSTI:
Pri kakšne 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela izkrivljeno dojemati realnost oz. sem se začela ukvarjati z blodnjami v svoji glavi, oz. sej jaz nevem kaj je to, ker potem kasneje, ko sem pri 22. pristala v umobolnici (prvič sem se zdravila že pri 15. na pedopsihiatriji), nisem o tem nič niti omenila.
In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, in to zato, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker (tako sem si razlagala) z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.
To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi, ker z očmi ne morem govoriti, in usta so zame tko kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morala biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj jst to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.
In poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavestne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.
POLEG TEGA pa sem se verjetno takrat verjetno istočasno s temi blodnjami kar naenkrat začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati kot tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.
In potem sem to stopnjevala, da so že na 50 – 60 metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni kot praktično sploh ne obstajajo oz. sploh več NE OBSTAJAJO. In zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot popolnoma celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo cele tisoče metrov v višino kot popolnoma celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na cele stotine, tisoče ali pa celo na cele desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.
Potem naprej sem si začela predstavljati, da bi s svojim telesom morala segati v višino vse do vesolja. POLEG TEGA pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, cele desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, cele tisoče in tisoče, … cele stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo. In to samo zato, da bi s svojo zavestjo obstajala po celi zemlji!!!
Spraševala sem se tudi že, na kaj me te blodnje napeljujejo, ne vem ali me napeljujejo na to, da bi se mogla fentati oz. iti ljudi pobijat, glede na to, da dojemam ljudi oz. so dejansko ljudje že na 50 do 60 metrov razdalje tako neskončno majhni, da sploh več ne obstajajo!!!
Poleg tega sem se začela gibati po gozdovih oziroma po naravnem okolju in to, ker tam ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, kot si razlagam, oz. kjer ni ljudi. Oz. se gibljem po kvadratnih metrih širine in dolžine, po desetinah in stotinah kvadratnih metrov širine in dolžine, po tisočih in tisočih kvadratnih metrov širine in dolžine okolja, kjer ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, in tako sem začela hoditi v naravno okolje dobesedno futrati svoje blodnje.
In da sploh ne omenjam, da ljudje sploh ne bi smeli biti sposobni nikakršnega logičnega sklepanja, nikakršnega mišljenja, zavedanja ali samozavedanja, kaj šele razmišljanja ali komuniciranja, in da bi morali iti evolucijsko nazaj in živeti v naravno okolje tako kot opice in se ne bi smeli zavedati ne sebe in ničesar okoli sebe in nikoli več razmišljati in z nikomer več ne spregovoriti ene same črke!!!
KAJ SI MISLIŠ O MENI?? SEM NEKDANJA PSIHIATRIČNA PACIENTKA, KI JE PRED SLABIMI 3 LETI UŠLA IZZA ZIDOV PSIHIATRIJE. Kaj si misliš o mojem mentalnem stanju?? – EVO TI OPIS MOJEGA MENTALNEGA STANJA:
——————————————————————————————————————————
Prvič sem se “zdravila” že pri 15. letih, ko sem se obsedeno ukvarjala s šolo vsa leta od ene 7. do 9. razreda, da sem se v 9. ukvarjala s šolo praktično da ne po cele dneve in še po pol noči, konstantno sem bila nenaspana, dokler nisem začela pozimi kar naenkrat pisati dvojno, trojno čez besede, zavijati črke, skratka nisem bila več sposobna normalno pisat. Spomladi sem pristala na psihiatriji v pediatrični bolnici, kjer sem ostala 3 mesece in kjer so mi “diagnosticirali” obsesivno-kompulzivno motnjo in socialno fobijo in me začeli šopati z “zdravili”, Zoloftom (antidepresiv) in Risperdalom (antipsihotik). K pedopsihiatrinji sem hodila več kot tri leta in pol. Tablete sem jemala od 15 do 17. leta, Risperdal cca 2 leti in Zoloft 2,5 let, ki sta bila brez učinka, ker sem bila še zmeraj obsedena s šolo še ene celi 2 leti in četrt, skoz mojo celo takrat srednjo poklicno šolo.
Drug folk, ki se po tujini vlači, sem začela DOJEMATI KOT NADLJUDI, ker je zame nedojemljivo, da bi se vlačila po tujini. Jaz dojemam kot nadljudi že samo tist folk, ki se vlači do slovenskega morja al pa že samo po drugih koncih slovenije, kaj šele če se vlačijo stotine kilometrov daleč v tujino … Kaj šele, če letijo z letali tisoče kilometrov daleč v tujine, KER TO SO ZAME PTIČJI LJUDJE, KI IMAJO KRILA, DA LAHKO LETIJO, ALIPA MAJO NADNARAVNE SPOSOBNOSTI, DA SE LAHKO TELEPORTIRAJO NA DRUGE KONCE EVROPE AL PA SVETA. ZATO KER JST NIMAM KRIL DA BI LAHKO LETELA IN NIMAM NADNARAVNIH SPOSOBNOSTI, DA BI SE LAHKO NA DRUGE KONCE SVETA TELEPORTIRALA OZ. PRESLIKOVALA!!!
Vsa leta sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugega folka in jih zalezovala. Pri 22. letih pa sem se znašla drugič v umobolnici, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Prvo noč sem prespala na zaprtem oddelku, naslednji dan pa sem odšla na odprti oddelek. Na psihiatriji sem ostala 6 tednov, ker pa moja tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer pa sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker kot sem dojela, bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod (Hrastovec, Dutovlje), če ne bi bila pridna, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat strpali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi slej ko prej že kar dali vlogo za premestitev v socialnovarstveni zavod. Kot sem dojela, pa iz takih zavodov ne moreš prostovoljno izstopiti oz. tam ostanejo tudi doživljenjsko.
Zaradi antipsihotika (olanzapina) sem se v treh mesecih zredila za 10 do 12 kil ter spala po 16 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred dvema letoma, ko sem takoj naslednji dan nehala jemati še druge tablete (antidepresive), od takrat naprej pa že več kot dve leti živim v svojem svetu, sem totalno brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati z drugim folkom skupaj, pri svojih 25. letih nisem opravljala niti študentskega dela, zaključeno imam samo višjo šolo in nimam niti v sanjah niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza ter me že 10 let ni bilo na dopustu in od tega v lajfu nisem bila niti še na Hrvaškem!!!
VSE LJUDI (vključno z mojo tastaro) DOJEMAM ZA SOVRAŽNIKE, KER ME LAHKO KDORKOLI SPRAVI V ZAPOR. V svoji glavi se vedno bolj ukvarjam samo še s kriminalnimi zadevami, in sicer da bi mogla osebno nadlegovati drug folk in vdirati v bajte (kar vse po vrsti, bi hodila od ene bajte do druge) in se dobesedno vsilila v življenja drugega folka, ampak to kot pasivna opazovalka, da bi jih spremljala znotraj hiš ali zunaj hiš skozi okna in jim sledila!! Potem bi morala krasti po trgovinah (kar sem kradla že od 18. do 19. leta 6-8 krat, poleg tega, da sem enkrat tudi en dokument z žigom in podpisi ponaredila!!) in drugmu folku (jih napadati sredi ceste za dnar, telefone, kolesa!!) Potem sem obsedena z uničevanjem tuje lastnine, da bi morala motiti tujo posest in vsaj praskati s ključi če ne kar razbijati avtomobile in uničevati (ruvati/pohojati) zelenjavo drugmu folku … Potem bi mogla it že kar v podjetja drug folk nadlegovat in ovirati delovne procese, posegati v osebni prostor drugega folka in bi se jih dobesedno dotikala in otipavala, neupravičeno slikovno snemati (slikati/snemati folk in javno objavljati brez dovoljenja), krasti identitete (ustvarjati profile/mejle pod imeni drugega folka oz. pod imeni podjetij in jim dobro ime uničevati) in avtorske pravice ter zlorabljati osebne podatke (jih izvohavati in posredovati v javnost brez dovoljenja) itd. Itd. …
——————————————————————————————————————————-
+ DODAJAM ŠE OPIS VSEH MOJIH BLODENJ OZ. IZKRIVLJENEGA DOJEMANJA REALNOSTI:
Pri kakšne 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela izkrivljeno dojemati realnost oz. sem se začela ukvarjati z blodnjami v svoji glavi, oz. sej jst nevem kaj je to, ker potem kasneje, ko sem pri 22. pristala v umobolnici (prvič sem se zdravila že pri 15. na pedopsihiatriji), nisem o tem nič niti omenila.
In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, in to zato, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker (tako sem si razlagala) z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.
To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi, ker z očmi ne morem govoriti, in usta so zame tko kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morala biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj jst to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.
In poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavestne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.
POLEG TEGA pa sem se verjetno takrat verjetno istočasno s temi blodnjami kar naenkrat začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati kot tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.
In potem sem to stopnjevala, da so že na 50 – 60 metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni kot praktično sploh ne obstajajo oz. sploh več NE OBSTAJAJO. In zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot popolnoma celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo cele tisoče metrov v višino kot popolnoma celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na cele stotine, tisoče ali pa celo na cele desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.
Potem naprej sem si začela predstavljati, da bi s svojim telesom morala segati v višino vse do vesolja. POLEG TEGA pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, cele desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, cele tisoče in tisoče, … cele stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo. In to samo zato, da bi s svojo zavestjo obstajala po celi zemlji!!!
Spraševala sem se tudi že, na kaj me te blodnje napeljujejo, ne vem ali me napeljujejo na to, da bi se mogla fentati oz. iti ljudi pobijat, glede na to, da dojemam ljudi oz. so dejansko ljudje že na 50 do 60 metrov razdalje tako neskončno majhni, da sploh več ne obstajajo!!!
Poleg tega sem se začela gibati po gozdovih oziroma po naravnem okolju in to, ker tam ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, kot si razlagam, oz. kjer ni ljudi. Oz. se gibljem po kvadratnih metrih širine in dolžine, po desetinah in stotinah kvadratnih metrov širine in dolžine, po tisočih in tisočih kvadratnih metrov širine in dolžine okolja, kjer ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, in tako sem začela hoditi v naravno okolje dobesedno futrati svoje blodnje.
In da sploh ne omenjam, da ljudje sploh ne bi smeli biti sposobni nikakršnega logičnega sklepanja, nikakršnega mišljenja, zavedanja ali samozavedanja, kaj šele razmišljanja ali komuniciranja, in da bi morali iti evolucijsko nazaj in živeti v naravno okolje tako kot opice in se ne bi smeli zavedati ne sebe in ničesar okoli sebe in nikoli več razmišljati in z nikomer več ne spregovoriti ene same črke!!!
OOO HVALA KER SI MI ODGOVORIL, CENIM TO, BI TE KAR NAJRAJE PRED OLTARJEM POČASTILA TAKO KOT ČASTIM MOJE KRALJICE KARDASHIAN-JENNERKE VSAK DAN ČASTIM, VKLJUČNO S KRALJICO MATICO KIM NA ČELU ..
ampak ne, te moram razočarati, sem anonimna uporabnica, in sem koončno po polnih 2 mesecih od 27. oz. 28. januarja letos spet prišla do tega foruma
OOO HVALA KER SI MI ODGOVORIL, CENIM TO, BI TE KAR NAJRAJE PRED OLTARJEM POČASTILA TAKO KOT ČASTIM MOJE KRALJICE KARDASHIAN-JENNERKE VSAK DAN ČASTIM, VKLJUČNO S KRALJICO MATICO KIM NA ČELU ..
ampak ne, te moram razočarati, sem anonimna uporabnica, in sem koončno po polnih 2 mesecih od 27. oz. 28. januarja letos spet prišla do tega foruma
[/quote]
Škoda,da si prišla,ker nas boš spet morila.
Ko bi vsaj napisala še kaj drugega ne pa skoz eno in isto….ne da se ni več brat še manj pa odgovarjat.
Jaz sem si želela lastno sobo, ki se ja doplača, ker je takrat ravno razsajala gripa so tja dajali gripozne paciente, zato nisem imela te možnosti. Če ne bi bila v življensko ogroženosti, drugače v bolnico sploh ne grem. Ko dajo urejeno mlajšo žensko v isto sobo kot umirajočo gospo, to res ni ok. Potem pa okrevaj.
Bil pred par leti v velliki bolnici v osrednji Sloveniji, ni ravno neka stara zgradba. V sobi predvideni za 6 (2 x 3 postelje na vsaki steni ) so na vsako stran vrnili še po 1 posteljo da je bilo v sobi 8 postelj. Potem so dali še 1 posteljo na sredi, pa nazadnje še eno, skupaj 10. Vsak ni imel niti svojega stikala za nočno luč in klic na pomoč, številni začasno niso mogli vstati iz postelje, nekateri v precej težkem stanju Vsi skupaj smo imeli en WC in en tuš.
Na tisto 10. posteljo je prišel nek gospod, vidno izstopajoč od ostalih, ki je kulturno povedal, da plačuje dodatno zavarovanje za svojo sobo, so mu naslednji dan tudi prinesli papirje, ki jih je pokazal, pa so mu povedali da tako pač je.
Osebje je bilo sicer strokovno in se je trudilo po svojih močeh in se je zgodba na srečo vsaj zame uspešno iztekla, a toliko o standardu v zdravstvu kjer imaš v sobi za 6 ( kakšen je to danes standard) 10 ljudi, zavarovalnice pa vselo kasirajo dodatno zavarovanje za lastno sobo.
Koliko ob resnih problemih ki jih imaš, živcih na trnih, neprespan, ker 1 ali 2 od 10 gonita motorko celo noč pozitivno razmišljaš o okrevanju v takih razmerah, pa je tudi vprašanje.
Forum je zaprt za komentiranje.