usta bo treba zalepiti
Ob spodnji temi, kjer razglabljate o vzgoji, mi je prišel na misel primer izpred nekaj dni v vrtcu Zarja, kjer sta vzgojiteljici domnevno nasilno ravnali z otroki.
Ko sem poslušala poročila in slišala, da sta v zimskem času otroka za umirjanje zapirali na teraso – sem si mislila svoje (nenazadnje tudi to, ali sta ženski zreli za v idrijo…).
Vendar tisto, kar mi je ostalo v spominu, je bila predvsem “grožnja” vzgojiteljic, ki sta za utišanje otrok pri mizi “grozili” s tem, da jim bosta usta zalepili. Ta grožnja me je zbodla, ker – tako sem razbrala iz poročil – se dojema kot nedopustno nasilje nad otroki. In se psrašujem, ali je to res nedopustno nasilje?
In sem se začela spraševati, ali je potem nasilje tudi takrat, ko jaz mojemu otroku rečem, da če ne greva zdaj spat, mo zamudil obisk strica? Ali ko ga trdno primem za roko in “odpeljem” pospravljat igrače? Ali ko se “uprem” njegovemu dretju in sitnarjenju tako, da zapustim prostor …? Ali pa nenazadnje tako, da ko noče jesti tega, kar je v krožniku, mu enostavno vzamem krožnik in tako “grozim”, da bo ostal brez kosila (kar se mimogrede nikoli ne zgodi, da me ne boste linčali :/…).
Nisem strokovnjak za vzgojo, vendar se mi zdi, da nas permisivna vzgoja ni pripeljala prav daleč in da rezultati niso tako briljantni. Želim si, da bi (moj) otrok razumel, da so v vrtcu neka (osnovna) pravila, da se jih mora držati in se v skladu z njimi tudi obnašati. In ne da bom po nekaj letih vrtca dobila razvajenega mulca, ki bo mislil, da se vse vrti okoli njega in jedel samo čokolino in pomfri. Seveda ne zagovarjam nasilja in discipliniranja na mrzlih terasah, se pa sprašujem, kaj vse je še nasilje? In če dojemamo tudi grožnjo (ki bi lahko bila tudi šaljivo opozorilo) za lepljenje ust kot nedopustno nasilje – ali imajo vzgojiteljice dejansko dovolj manevrskega prostora, da iz teh naših otrok naredijo kaj več kot razvajene mulce? Ne vem, no. Kaj mislite?
Pa ne me prosim pošiljat na starševski čvek … si želim nekaj več “tehtnih” odgovorov…
nasilje bi bilo če bi vzgojiteljici otroku res zalepili usta z lepilnim trakom, pa ga nista, sama grožnja z lepilnim trakom pa ni nobeno nasilje, čeprav ga bodo mnekateri prekvalificirali v verbalno nasilje, da sta jih pošiljali na teraso tudi ni nasilje, ( pred nekaj dnevi sem bral kako v rusiji v vrtcihotroci telovadijo pri -17, da se utrdijo)bodimo realni ljudje, mene osebno so dostikrat, ne v vrtcu, ker ga nisem obiskoval, pošiljali v šoli v kot, pa ven na hodnik, pa k ravnatelju na zagovor, dokler mi ni nekoč ena tovarišica ni iz obrata prisolila ( glede na njeno drobno postavo in milino tega res nisem pričakoval) krepko klofuto in mi do konca osnovne šole zaprla usta…..pa ne zaradi fizične bolečine ( trenutne) ampak občutka sramote ki sem ga doživel pred razredom, sem šel domov k staršem tožiti? če bi , bi me verjetno še oče eno prisolil okoli ušes…tu in tam kaka terapvetska klofuta dela čudeže, v pozitivnem smislu…lahko se še tako trudimo nasilja nikoli ne bomo izkoreninili, nasilje je sprogramirano v naših genih, lahko pa otroke naučimo pravo mero potrpežljivosti in tolerance, če želite da znajo potegniti črto kaj je še dopustno….obramba otroka za vsako ceno s strani staršev, ne glede na to kaj je storil ,je neumnost, včasih je potrebno pusti da dobi svojo dozo in kar je še pomebneje, da iz tega potegne zaključek, da ne more početi vse kar mu pade na pamet in nato še najti zaslobo v starših….
otroke je treba vzgojiti v trdne ljudi ki bodo tudi znali prenesti udarce v življenju( tudi fizično bolečino)
na koncu bi didal še tole ko si izpostavili ” nisem strokovnjak za vzgojo”, ..smo res tako daleč da rabimo za tako vsakdanje stvari kot je vzgoja lastnega otroka strokovnjake , ki nam bodo suflirali kaj je prav in kaj narobe….kje so sedaj strokovnjaki ki so zagovarjali v začetku 90 permisvno vzgojo? sedaj so obrnili ploščo….izhajaj iz sebe in iz svojega občutka, občutka za red, pravico in poštenje….pa bo ta vzorec prešel tudi na otroka…
Imajo. Samo žal nimajo živcev in dovolj potrpljenja.
Otrok se ne zapira na teraso (niti poleti, kaj šele pozimi) in otrokom se ne lepijo usta.
Če moj otrok ni hotel jesti iz krožnika sem mu vedno dala čokolado in pomfri.
Kupila sem jima vse, kar sem si lahko privoščila.
Na splošno je pri nas vladala popolna demokracija, otroci so imeli vedno enakovreden glas.
Vsi so nasprotovali moji vzgoji, trmasto sem vztrajala – danes mi ni žal, ker se je izkazalo, da sem imela prav.
Imajo. Samo žal nimajo živcev in dovolj potrpljenja.
Otrok se ne zapira na teraso (niti poleti, kaj šele pozimi) in otrokom se ne lepijo usta.
Če moj otrok ni hotel jesti iz krožnika sem mu vedno dala čokolado in pomfri.
Kupila sem jima vse, kar sem si lahko privoščila.
Na splošno je pri nas vladala popolna demokracija, otroci so imeli vedno enakovreden glas.
Vsi so nasprotovali moji vzgoji, trmasto sem vztrajala – danes mi ni žal, ker se je izkazalo, da sem imela prav.[/quote]
tega glede poplnome demokracije mi ne moreš prodati, mogoče ko so bili otroci stari 23-13 let in naprej prej pa,…otrok pač ni enakovreden po glasu odraslemu in ne more otrok odločati kaj in kako..
Glej, to sta moja otroka in jaz sem z njimi tako delala.
Glede na to, da sta oba zdaj v “kritičnih” letih mislim, da bi se do zdaj že pokazalo, da sem ga kje polomila. Pa nimam nobenih težav.[/quote]
ne razumeš, ne kritiziram tvoje vzgoje, tudi ni moja stvar ali si ga ali ga nisi kje polomila, ne verjamem pa, da je lahko recimo 4 letnikov glas enakovreden starševem, ko se recimo štiriletnik spomni v ponedeljek zjutraj da pa danes ne bo šel v vrtec in ker je njegov glas enakovreden tvojemu, kaj zdaj, pat pozicija 1:1, potem se začnejo pogajanja,( ali se vključi še oče pa ga preglasujeta z 2:1?) pregovarjanje ali enostavno postavitev pred dejstvo,?
tudi to, da nisi imela nikoli težav ( dobro, kaj so to težave z otrokom je tudi relativno, za nekoga so ko noče pojsti juhe, za nekoga pa niso ko sosedu suni motorko)……izhajam preprosto iz tega da sem sam starš in da še kako drži..mali otroci, male težave, veliki otroci pa..malo večje…nihče ni brez težav….
To glede vzgoje ni enoznačen problem, ker so nekateri otroci pač bolj mirni sami po sebi, v oni drugi temi ugotavljate, kako smo odrasli državljani tempirane bombe.. neizstopajoči, vestni, pa vendar…
Margot, žal sem bila tudi sama takšen otrok,nad katerim se straši niso pritoževali, do nekje svojega 18. leta… po tem sem vedno bolj zgubljena in se vedno manj znajdem.. mogoče bi me morali kdaj pozimi zapreti na balkon ali me scotati za lase, pa me niso nikoli.. zdaj je prepozno… zdaj sem luzerka v vseh pogledih…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]pa nisi mi moteč, od kod ti ta zaključek? moteče se je spravljati na nekoga osebno in to na javnem forumu, predvsem zato, pač predvidevam, da je to plod neke zamere oz nekih neuresničenih pričakovanj….
in se strinjam, včasih bi ne bilo nobene škode če bi mi kdo zaprl usta, tako kot bi ne bilo nobene škode če bi jih ti kdaj))
Najbrž mi tudi tega ne boš verjel, ampak če se je moj 4-letnik spomnil, da v ponedeljek zjutraj ne bi šel v vrtec sem jaz vzela dopust (ali mož), ali poiskala kakšno drugo opcijo (ki jih je bilo sicer malo, a sva se že nekako znašla). Ker spomnil se je zato ker: a.) se je tisti dan slabo počutil ali b.) ker so bili v vrtcu drugi bolezenski znaki (tipa “zarja”). Sicer ne vidim razloga zakaj ne bi hotel zdrav štiriletnik iti v okolje med svoje prijatelje, če se tako in drugače dobro počuti.
Pri nas se to ni dogajalo pogosto, je bil pa običajno razlog a.), ki se je šele čez nekaj dni pokazal v vsej svoji razsežnosti. Najbrž pa ti ciljaš na varianto c.), ki se očitno tebi zdi zelo smešna in neverjetna, to je, da si je tvoj malček preprosto zaželel “dopust”? Misliš, da ga on ne rabi?
Se strinjam, da različni ljudje različno gledamo na težave.
Ampak ne vem…kakšne težave si imel v mislih? Moji jedo juho in ne kradejo motork.
Konkretno povej kakšno težavo imaš in ti bom povedala svoje mnenje.
Forum je zaprt za komentiranje.