Najdi forum

Splash › Forum › Starševski čvek › Unicene knjige

Unicene knjige

Jaz sem tako zalostna in jezna. Stara sem 26 let. Ze od nekdaj sem zelo rada brala. Veliko sem hodila v knjiznico in si domov nosila kupe knjig. Knjige sem vedno cenila.

Za rojstni dan in za Bozic sem dobivala pravljice, vecinoma od tete in obeh babic. Vse te so dobile prav posebno mesto, posebno policko. Pocutila sem se kot da imam mini knjiznico. Na te knjige sem posebej navezana in imajo se napisana posvetila.

Nisem materialistka, ne kupujem nepotrebne krame. A za knjige se pa vedno najde prostor.

Pred dvema mesecema sem se zacela seliti na svoje. Ostala mi je se samo ena omara in te moje knjige iz otrostva. Za vikend sem sla na praznovanje rojstnega dne. Vceraj pridem domov (k starsem), da poberem se zadnje stvari.

(Naj najprej omenim, da zivimo v stolpnici, kjer se sosedje skoraj ne poznamo. No moja mami pa se je pred kratkim spoprijateljila z eno sosedo, ki je ze babica. In tako hodita veckrat na teden na kavo. 1x k njej, drugic k nam. )

Gledam jaz kje so te moje knjige. Knjig ni nikjer. Vprasam mojo mamo, ce je kaj videla moje knjige?

Njen odgovor? Knjige? Kaksne knjige?

Ji povem, da moje pravljice….

Pa se zacne smejati..Aja! Ja te sem pa podarila sosedi. Ima dva vnucka pa da bosta malo brala.

Jaz njo gledam, ker nisem bila 100%, ce slisim prav. Potem jo pa se 1x vprasam…kje so moje knjige si rekla? In seveda dobim isti odgovor. V tistem trenutku sem pomoje dobila od jeze ospice, vodene koze in vse kar obstaja. Nisem mogla verjet. Pa pozvoni soseda pri vratih, pa ravno jaz odprem vrata. Obe naju je povabila na kavo, ravno je pazila na vnuka. Eden gre letos v 1.razred drugi je pa ze v 2.razredu.

Prideva tja. Ta dva mulca nevzgojena sta pometala po tleh vse igrace, vmes razbila se eno vazo. Babica pa je vse to gledala z nasmehom.

Potem pa ta soseda rece, zdaj se pa malo umirita in poglejta nove pravljice. Srce me je zabolelo, ko sem videla da imata moje knjige, ki sem jih imela za spomin. Ni trajalo dolgo, ko sta se zacela prepirati kdo bo gledal katero knjigo. Zacela sta se prerivati, scipati, in metati knjige po tleh. Gospa soseda se vedno ni nic reagirala.

Pa sem jima jaz rekla. Poberita knjigice. Knjige ne sodijo na tla. Seveda me nista poslusala.

Se zaklepetamo… Pozabimo da je cudna tisina…

Pogledam kaj pocneta (se vedno sta bila v istem prostoru) …in me je skoraj kap! Po mojih knjigah sta risala s flumastri..in ceckala po njih… Vglavnem unicila sta moje knjige. Knjige, ki jih ne znata cenit. Brala jih nista.

Raje jima kupim nove, samo moje bi pustila na miru. Moja mami pa je brez da bi me vprasala podarila moje spomine, ki nekomu nic ne pomenijo.

Imam podoben odnos do knjig kot ti in razumem tvojo žalost.

Ja nimas kaj. Te razumem. Some things are for life. Sentimentalna vrednost. Mislim da se je tudi meni kaj podobnega zgodilo. Da je slo naprej…

Jst sm narocu svojim, da me uprasajo.

Ne smes se za nic vezat.

Bi rekel nek ti Allah zamjeni boljim samo ne smem… Ste Ves kaj…

Pojdi k sosedi in ji lepo povej, da so to tvoje knjige, ki ti ogromno pomenijo in jih je mama brez tvoje vednosti podarila. Reči, da jih hočeš nazaj, vse. Škoda je narejena, ampak kaj se bo pa dalo le rešiti, očistiti, zalepiti. Bolje kot nič. Ukrepaj takoj. Brezčutne roditeljice pa vnaprej nič ne obveščaj. Tudi ona se ni ozirala nate.  Pohiti in poročaj, kako se je izteklo. Ne moreš pustiti, da se tako pometa s tabo.

Odgovor na objavo uporabnika
Mačkarica, 21.02.2022 ob 15:29

Pojdi k sosedi in ji lepo povej, da so to tvoje knjige, ki ti ogromno pomenijo in jih je mama brez tvoje vednosti podarila. Reči, da jih hočeš nazaj, vse. Škoda je narejena, ampak kaj se bo pa dalo le rešiti, očistiti, zalepiti. Bolje kot nič. Ukrepaj takoj. Brezčutne roditeljice pa vnaprej nič ne obveščaj. Tudi ona se ni ozirala nate.  Pohiti in poročaj, kako se je izteklo. Ne moreš pustiti, da se tako pometa s tabo.

Hvala za nasvet. Bom res sla. Upam samo, da jih nista njena vnuka nesla domov.

Pospravljanje po tehniki Marie Kondo…od vse navlake , ki se nabira…obdržimo stvari, ki nam prinašajo veselje….

Avtorica, razumem in sočustvujem…kaj, če si v ta namen sama kupiš nek sklop pravljic kot spomin na otroštvo…

Sva pa midve z hčerko, ko je zaključila osnovno – pospravljali , kar se je nabralo v tem obdobju- vrtec, osnovna šola…je sama odločala kaj obdrži iz tega obdobja…in ostalo sva podarili dvema deklicama v naselju ( dojenčke za preoblačit+ oblekice, plišaste, barbike, kene, barbie avto, igrače živali plastične ala kmetija…), šolski knjižnici sva podarili dvd- raznorazne risane filme + knjige, ki jih je sama odbrala….pač vsega ne moreš zadržat, samo tisto kar ti je ljubo, se pa tega nabere ….in nova čistka bo, ko vpiše fakulteto- spet novo obdobje …in samostojnost…pa prostor, če imaš…eni vse spravljajo in navlečejo po podstrešjih in kleteh pa nikoli ne pogledajo več ….

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close