umiranje psa, 2. del
Moram se še enkrat oglasiti, danes sem namreč presrečna. Bili smo pri vet zjutraj, čeprav je pes zjutraj bil že skoraj čisto pri sebi, vet ga je pregledal in mi rekel, da kaj “paničarim okoli tega psa”, ker mu nič ni razen starosti. Ko sem mu povedala, da je bil čisto gotov, da ni niti vstal niti jedel včeraj, je rekel, da ga pač vsake toliko časa zgrabi akutno vnetje kolkov in ima bolečine ter naj mu dam tiste tablete, ki sem jih že enkrat dobila (včeraj mu niso pomagale). In da se pač starosti primerno obnaša, naj se navadim, da ni več mlad. No, zdaj skaklja okoli, jedel je kot že dolgo ne in je čisto pri sebi.
Hvala vsem včeraj, ki ste napisali spodbudne besede, predvsem tisti, ki mi je posredovala mail, če želim kontaktirati glede psa, ker je imela psa iste pasme. Zaenkrat ne bo treba, hvala vseeno.
Tisti, ki ste me nazjali in ozmerjali, verjamem, da ste najbrž mislili dobro, ampak besede niso letele na pravo osebo. Tudi to, da je zavetiščni pes kaj slabši od rodovniškega, nisem nikjer napisala, tako da se zahvaljujem tistim, ki so moje besede pravilno opredelili. Imela sem tudi psa iz zavetišča in z njim ravnala popolnoma enako kot s tem, ki ga imamo sedaj. Tako da vaše besede niso padle na plodna tla pri meni, najbrž ste jih nalašč napačno tolmačili.
Ne glede na vse, danes je pri nas srečen dan, kajti včeraj smo vsi jokali, jaz vso noč nisem spala, ker smo mislili, da je to to in da se moramo že posloviti od družinskega člana, s katerim je zrasla moja starejša hči in ki si ne predstavlja življenja brez njega.
Juupppppppppiiiiiii, naš pes bo še z nami.
Me veseli, da je s kužkom vse v redu.
Je pa res, da naj bi bila življenska doba švicarjev bolj kratka, kar nas tam po osmem letu kar začne obremenjevati. Vsaj mene je. Ga gledaš, pa ne veš ali čudno hodi ali se meni zdi da čudno hodi. 😉
Mi smo se od našega poslavljali zadnjega pol leta. Vsakič ko je bil bolj slab, sem jokala, ker sem vedela, da se počasi poslavlja. Sedeli smo ob njem na tleh in ga crkljali.
Je pa res, da je meni švicar ena taka “dobra” pasma, da če ne bi delali s psi, bi takoj šla kupit še enega. Vedno, ko se spomnim nanj, ga vidim kako je tekel po travniku in navihano sukal kotičke ustnic, kot bi se smejal (kakšni nevedni zamenjajo to z renčanjem). Ma taki ogromni dobrodušneži so 🙂
Počoha ga 🙂
Ja, super 🙂
Sem ti nekaj napisala že v prejšnji temi, pa bom tu le povzela eno stvar okoli te starosti. Zna biti, da bo postal tečen, tak malo dementen. Naš je bil. Pol ure veseljak, potem pa taka tečnoba, da verjet nisi mogel :p
Ampak taki pač so, kaj češ.
Pa kaj za sklepe kupi, lahko tudi Missing Link npr.
Forum je zaprt za komentiranje.