Ukrepi bodoče Janševe vlade??
Ste že prebrali, kaj nam bodo ‘skuhali’??
http://www.finance.si/338000/Kaj-bi-prinesla-Janševa-koalicija
31 ukrepov ki jih nujno potrebujemo …
Katere točke podpirate in katere ne?
Nisem registrirana in ne morem dostopiti do članka…
Nižji davek na dohodek pravnih oseb, pavšalna obdavčitev za male podjetnike, povišanje olajšav za razvoj – leta 2007 jih je njegova vlada ukinila, nova dohodninska lestvica – leta 2007 jih je njegova vlada ukinila 2 davčna razreda, socialna kapica … Gospodarstvu se tudi ob takšnih ukrepih…
Mislim, da sem nekje celo rpebrala, da imajo namen uvesti davčne počitnice za nova podjetja, kar pa enostavno pomeni, da bodo podjetniki vsake toliko časa podjetje zaprli in odprli novo in bodo spet brez davka…
Prvih 10 ukrepov:
1. Pavšal za mala podjetja: Mali podjetniki se bodo namesto s papirologijo, strahom pred davkarijo, zamudnimi postopki, skrivanjem prihodkov, obidi zakonov in iskanjem računovodskih nasvetov namesto kupcev lahko začeli ukvarjati z biznisom. Predvidene so poenostavitve davčnih postopkov in predpisov, ob tem pa bodo določeni obvezni roki reševanja pritožb. Davčna uprava bo doživela večje spremembe, uvaja se osebna odgovornost davčnih inšpektorjev.
Ocena Financ: Pozitivna poenostavitev, pri kateri pa je treba kršitve izpolnjevanja obveznosti hitro izslediti in sankcionirati.
2. Socialna kapica: Podjetij in zaposlenih se ne bo več »ubijalo« s prispevki za socialno varnost, prispevki pri plačah višje izobraženih, torej dražjih ljudi, ne bodo segali v nebo, temveč bodo imeli kapo.
Ocena Financ: Manj bo goljufanja pri potnih stroških, manj bo alternativnih oblik izplačevanja prihodkov.
3. Znižanje davka od dohodka pravnih oseb in davčne počitnice: Po neuradnih informacijah je ciljna stopnja davka 15 odstotkov, zdaj je 20 odstotkov. Davčne počitnice bi veljale v prvem letu poslovanja.
Ocena Financ: Ne gre le za razbremenitev že delujočih slovenskih podjetij, temveč tudi za pozitivno znamenje za prihodnje tuje naložbe. Z znižanjem davkov bi Slovenija postala konkurenčen podjetniški prostor.
4. Olajšave: Višja olajšava za raziskave in razvoj, in sicer s 40 na 100 odstotkov. Vpeljali naj bi tudi neomejeno investicijsko olajšavo.
Ocena Financ: Pri olajšavah je – tako kot pri subvencijah – treba biti pazljiv. Lahko se zgodi, da podjetja vlagajo zaradi naložb samih in priznane olajšave, ne pa zato, ker bi z naložbami rasli, povišali dodano vrednost, izboljšali konkurenčnost, ustvarili delovna mesta, ne pa služb, povečali dobiček. Je pa olajšava za vse bolj transparentna od državnih subvencij, ki gredo v »naše« namesto v prave roke in se delijo interesno, namesto ekonomsko učinkovito.
5. Drugi davki: Zvišala se bo meja pri dohodninskih razredih, uvedena bo nova dohodninska lestvica. Prevoz na delo in nadomestilo za prehrano bosta vključena v osnovo za dohodnino.
Obdavčitev samostojnih podjetnikov se bo izenačila z obdavčitvijo pravnih oseb, kar v praksi verjetno pomeni, da se bo lahko samozaposlil tudi samostojni podjetnik in si izplačeval plačo. Trošarine v Sloveniji bodo nižje kot v sosednjih državah. Napovedana je sprememba sistema obdavčitve nepremičnin in obdavčitev luksuza. O povišanju DDV včeraj ni govoril nihče izmed sogovornikov.
Ocena Financ: Vsaka poenostavitev je dobrodošla, vprašanje pa je, ali je ob trenutnih razmerah v javnih financah uresničljiva.
6. Prostorska zakonodaja: Brezplačna soglasja, odpravljanje nepotrebnih soglasij, skrajšanje rokov za izdajo soglasij, nadzor, ali se soglasja izdajajo pravočasno, in tudi osebna odgovornost predstojnikov organov, ki zamujajo z izdajanjem soglasij.
Ocena Financ: Pomemben delež težav podjetnikov se nanaša prav na prostorsko zakonodajo in soglasja organov. Dolgotrajnost postopkov in cena financiranja projekta med tem, ko čakaš na soglasje, tveganja, da soglasja sploh ne bo, so tako pomembna obremenitev podjetnikov, da se ne lotevajo vlaganj. Red na tem področju bi pocenil poslovanje.
7. Odprava posojilnega krča in sanacija bank: Včeraj nam nihče izmed sogovornikov ni vedel natančno povedati, kakšen je recept za to, da bi banke spet začele posojati. Ali je to ustanovitev slabe banke ali kakšen drug mehanizem? Govorili so le, da morajo banke priznati slaba posojila in da je treba ugotoviti, kdo je za ta posojila odgovoren. Banke bi morale prodati zasežena stanovanja, ne pa da jih ne dajo na trg in v svojih bilancah ohranjajo visoke cene, ki nimajo zveze z realnostjo.
Predvideni sta sicer prodaja in dokapitalizacija bank s strateškimi partnerji. Večjo vlogo bi dobila SID banka, ki bo imela na voljo večino razvojnih sredstev, s katerimi zdaj razpolagajo državni organi. Odpravljen bo davek na bilančno vsoto bank.
Ocena Financ: Banke zares ne opravljajo svoje vloge, torej ne posojajo denarja podjetništvu, ker se med drugim ukvarjajo z luknjami v svojih bilancah zaradi nespametnega kreditiranja v času konjunkture. Bančni krč pomeni krč za celotno gospodarstvo, a le načrt, da morajo banke spet posojati, ne pa tudi določitev jasne poti do tega cilja, je le politična puhlica, ne pa korist za gospodarstvo.
8. Plačilna disciplina: Načrtuje se uvedba 15-dnevnega plačilnega roka za proračunske uporabnike. Predlagan je tudi enotni račun pravne osebe, kjer bodo vsi podatki o stanju na računih. Govori se tudi o enostavnejših instrumentih zavarovanja terjatev, na katerih bi lahko izvršbo opravljal tudi AJPES .
Ocena Financ: Čeprav nekateri podjetniki hvalijo nekdanji SDK, plačilni promet zunaj socializma in v moderni državi poteka prek plačilnih bank. Upamo, da nihče ne namerava vnovič uvesti SDK, akceptnih nalogov in podobnih reči. Resnično pa obstaja potreba po enostavnih instrumentih zavarovanja terjatev; vendar naj ponovimo, za plačilno nedisciplino so krivi predvsem upniki, ki se spravijo v tak položaj in dopuščajo, da se jim za opravljeno delo ne plača. Biznis brez plačila ni biznis.
9. Cestninske postaje: Takoj jih je treba podreti, takoj se bodo podrli tudi objekti na mejah v EU.
Mnenje Financ: Končno.
10. Liberalizacija: Odprava koncesij notarjem in dimnikarjem in kar je še takšnih poklicev. Odprava minimalnih in maksimalnih cen pri tistih, ki ostanejo regulirani, odprava obveznih tarif.
Ocena Financ: Liberalizacijo poklicev je v Italiji začel tudi premier Mario Monti, med drugim je liberaliziral delovni čas trgovin in lokalov. Liberalizacija pomeni gospodarsko rast, boljšo storitev in nižje cene. Seveda tisti iz reguliranih poklicev ne menijo tako, v Italiji so na cestah, stavkajo, celo odvetniki, ne le taksisti.
Saj se iz tvojih dosedanjih komentarjev vidi, da Janšo ne maraš, ampak tiste ukrepe okrog davkom mu je “skuhal” Bajuk (NSi). Cena koalicijskih dogovorov ali pa priročen izgovor, da je lahko zavrnil reforme (Mrkaić & Co.) Pošteno bi bilo, da se okrivi tistega, ki je res kriv in ne kar počez.
Davčne počitnice in odpiranje/zapiranje podjetij:
Realno gledano, bo sicer nekaj tovrstnih goljufij, toda podjetnik, ki se gre resen posel in deluje dolgoročno bo 2x premislil predno se bo šel takšne igrice. Dejstvo je, da tudi zapiranje/odpiranje podjetja nekaj stane pa tudi poslovni partnerji s takim početjem zgubljajo zaupanje v takšnega podjetnika. Špekulanti bodo seveda na veliko šli v to prakso, toda to so večinoma podjetja s prometom do 1 miljon €, torej tudi “izguba” zaradi neobdavčenih dobičkov bo za državo relativno majhna, koristi od novonastalih podjetij pa dolgoročno veliko večje.
11. Proračun: Uravnotežen proračun do konca mandata, pri tem pa javni dolg ne bi smel biti večji od 46 odstotkov, kar v praksi pomeni, da država v času Janševe vlade tako rekoč ne bo već povećala zadolženosti, oziroma če bo do nje prišlo, jo bo do konca mandata zmanjšala. Ministrstvom bodo z rebalansom na novo dodeljena in omejena sredstva. Glavno vlogo bo imel finančni minister , ki bo imel možnost zavrniti vse zakone, ki bi preveč posegali v javne finance ali bi imeli slab ucinek na gospodarstvo. Zadolževanje občin se bo omejilo, hkrati se bo zmanjšala tudi njihova samostojnost, tako da bo več skupnih medobčinskih služb.
Rezanje javne porabe bo najbolj ostro v prvih dveh letih mandata, pri čemer naj bi bila glavnina ukrepov usmerjena v boljšo izkorišcanje razpoložljivih virov, med drugim tudi v boljše izkorišcanje sredstev EU.
Ocena Financ: Včeraj nam nihče izmed sogovornikov ni želel povedati, komu in koliko bodo rezali. Dokler ni konkretnih predlogov, ni mogoče oceniti, ali so izvedljivi.
22. Prihodnost je v lesni industriji: Vse od secnje do predelave lesa mora biti narejeno v Sloveniji. Spremembe vkljucujejo koncesije za upravljanje javnih gozdov in ustvarjanje razmer za razvoj panoge ter spodbujanje uporabe lesa pri gradnji.
Ocena Financ: Dober strateški pristop k razvoju dolocene panoge smo v Sloveniji vedno pogrešali.
23. Lastništvo v podjetjih: Večji nadzor finančnega trga in zmanjšanje lastništva na cetrtino ter eno delnico. Podobno bo z drugimi državnimi družbami, z izjemo energetike, infrastrukturnih podjetij in visoko dobickonosnih družb.
Ocena Financ: Pozdravljamo namero o privatizaciji in izstopu države iz gospodarstva, a opozarjamo, da je med izjemami, kjer bi država ostala lastnica, prevec panog in podjetij.
24. Upravljanje podjetij v državni lasti: Primarna naloga državnih podjetij bo dobicek, z izjemo podjetij z monopolom, ki bodo ceno uravnala tako, da bodo poslovala brez dobicka.
Ocena Financ: Sestavljavci koalicijske pogodbe ne poznajo osnov poslovnih financ. Dolgoročni cilj mora biti najvišja tržna vrednost, ne dobiček.
25. Z državnimi projekti do rasti: Vlaganja z evropskimi sredstvi in javnozasebnimi partnerstvi, ob čemer bodo upoštevali zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.
Ocena Financ: Iskanje zasebnega vlagatelja za slovenske projekte v teh časih je misija nemogoče.
26. Prostovoljno clanstvo v zbornicah: Članstvo v trgovinski, gospodarski in podobnih zbornicah bo prostovoljno. Izjema bodo prejemniki subvencij v kmetijstvu; ti bodo morali biti clani kmetijsko-gozdarske zbornice.
Ocena Financ: Prostovoljno članstvo spodbuja zbornice k boljšim storitvam, ne pa k izkoriščanju monopola.
27. Energetski projekti: Prizadevanje za čimprejšnjo gradnjo Južnega toka, proučitev gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne, dokončanje TEŠ 6, postavitev soncnih panelov na vse javne stavbe …
Ocena Financ: Bo slovenski Hooverjev jez krška jedrska elektrarna? Gradnja je danes precej cenejša, saj se jih vsi otepajo.
28. Boj za kapital in investicije: Skrajšanje rokov za pridobitev dovoljenj, potrebnih za tuja (in domača) vlaganja tako v začetne naložbe kot v sodelovanje pri gradnji javne infrastrukture.
Ocena Financ: Kapital potrebujemo, boj na trgih zanj je hud, konkretne rešitve pa v pogodbi niso jasno dolocene.
29. Šolstvo med tretjino najboljših na svetu: Sprostili naj bi ustanavljanje zasebnih šol in vrtcev, v šolah bo vec individualnega dela z ucenci, ucbeniki bodo elektronski, v vseh srednjih šolah bo uveden drugi tuj jezik, vecji poudarek bo na tehnicnem izobraževanju, matura pa ne bi bila selekcijsko merilo. Šolski kurikulum naj bi bil dolocen le v obrisih, ucitelji pa naj bi imeli bolj proste roke pri poucevanju.
Ocena Financ: Pogrešamo zgodnejše učenje podjetništva, ki ga je napovedovala SDS.
30. Peta univerza bo tehnološka: Država naj bi sofinancirala tudi zasebne visoke šole, ustanovila naj bi tudi novo, tehnološko univerzo, ki bo temeljila na sodelovanju z gospodarstvom. Iz javnih sredstev se bo financirala prva bolonjska stopnja, morda tudi druga, ne pa pavziranje. SID banka naj bi se vključila v financiranje razvojnih centrov, ki bodo povezani z gospodarstvom. Izdatno naj bi se povecala proračunska sredstva za raziskave, ki so usmerjene v podjetništvo in gospodarstvo.
Ocena Financ: Večja usmerjenost visokega šolstva in znanosti v gospodarstvo je nujna za razvojni preboj.
31. NUK 2 spet v načrtih: Težišč kulturne politike bo na jeziku in izvirni literaturi. Digitalizirali naj bi vsa temeljna slovenska knjižna dela, zgradili NUK 2, financirali štiri celovečerce na leto ter zaostrili odgovornost vodilnih za poslovanje javnih zavodov. Poleg RTV naj bi država sofinancirala regionalni tisk in elektronske medije, RTV-prispevek naj se ne bi zviševal.
Ocena Financ: Področje kulture ne prinaša posebnih presežkov.
12. Samooskrba s hrano: Povečanje samooskrbe. Subvencije se vežejo na prehrano, ki se trži, in ne le proizvaja. V mestih spodbujanje odprtja trgovin s slovensko hrano in promocija hrane.
Ocena Financ: Ti programi morajo temeljiti na družinskem podjetništvu, subvencioniranje vsevprek ni potrebno.
13. Sklad kmetijskih zemljišč: Odpravil bo koncesijsko upravljanje gozdov, razen za gorske kmetije. Les je smiselno predelati doma, kmetijsko zemljo pa naj obdelujejo kmetje.
Ocena Financ: Zemljo s pogledom na morje v najem dobivajo hobi kmetje. Dobrodošel je sistem, ki bo to zatrl.
14. Zavod za zaposlovanje : Postopoma se preoblikuje v agencijo za delo, ki je lahko tudi začasni zaposlovalec. Zavod skrbi za obvezno vključevanje prejemnikov pomoči in jih napotuje denimo na sezonsko delo.
Ocena Financ: Dobro za podjetja, ki potrebujejo sezonske delavce.
15. Prenova zakona o delovnih razmerjih: Zmanjšanje števila oblik zaposlitev (zdaj določen in nedoločen čas, zacasno in projektno delo …) ter okrepitev inšpekcijskih služb.
Ocena Financ: Če se strošek na zaposlenega zniža, ni potrebe po inšpekcijskem terorju.
16. Pokojnine: Srednjeročno se povprečne pokojnine zvišajo s 60 na 72 odstotkov povprečne plače. Najprej očiščenje pokojninskega sistema, omejitev predčasnega upokojevanja (denimo odhod na zavod na zaposlovanje dve leti pred upokojitvijo), starostne pokojnine ostajajo. Usklajevanje pokojnin: 40 odstotkov z inflacijo in 60 odstotkov z rastjo plač.
Ocena Financ: Vsakršno višanje prispevkov je nesprejemljivo, to je račun, ki ga je izdal Desus za podporo v parlamentu.
17. Sodni zaostanki: Rok za reševanje zadev bi moral biti šest mesecev na prvi stopnji in tri na drugi stopnji. Za uresničevanje ciljev bodo odgovorni predsedniki sodišč s svojim mandatom, imeli bodo bolj proste roke pri izbiri sodnikov, tudi pri njihovem nagrajevanju in sankcioniranju. Spreminja se kazenski postopek, nič več naj ne bi bilo sodne preiskave. Določili bi skrajne roke za odločitve v upravnih zadevah. Dodajmo še, da nameravajo skrajšati postopke insolventnosti, prenesli pa bi tudi pristojnost za presojo zakonitosti podzakonskih aktov z ustavnega na upravno sodišče. Poleg tega bi vzpostavili precedenčni sodni sistem v okviru kontinentalnega sistema. Uvedli bi poskusni mandat za sodnike, šele nato bi sodnik lahko dobil trajni mandat – ne bodo pa jih volili na posamezno sodišče, temveč na splošno, po sodiščih pa jih bodo razporejali po potrebi.
18. Promet: Narejena bo nova analiza smotrnosti prometnih koridorjev, skupaj s tretjo razvojno osjo. Ta naj bi dobila tudi železniško povezavo med koroško in celjsko regijo. Poudarek naložb bo, kot kaže, na gradnji drugega tira do Kopra in modernizaciji železniške infrastrukture. Za gradnjo nove infrastrukture je predvideno sodelovanje strateških vlagateljev. Država bo v svoji lasti ohranila železniško infrastrukturo, opravljanje drugih železniških storitev pa bo, kot kaže, privatizirano.
Hkrati naj bi država predvsem v tovornem železniškem prometu omogocila konkurenco. V potniškem prometu bo uveden enotna vozovnica. V cestnem prometu ostaja vinjetni sistem cestninjenja osebnih vozil, elektronski sistem cestninjenja v tovornem prometu pa bo izveden, ko bo sprejeta skupna odlocitev na ravni EU.
Ocena Financ: Cilji razvoja so zelo visoki, zato je vprašanje, ali so izvedljivi. Velik del projektov je že dolgo predviden, a se izvedba prelaga.
19. Zdravstvo: Skrajšali bi čakalne dobe, povezali vse ravni zdravstvenega varstva v enoten informacijski sistem. Med zdravstvenimi ustanovami bi uvedli konkurenco – financirani bodo po opravljenih storitvah, ne po zmogljivostih. Možno je tudi, da bi uvedli sistem vecjega števila ponudnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (zdaj je to ZZZS ). Preoblikovali bi dopolnilno zavarovanje.
Ocena Financ: Konkurenca pomeni večjo učinkovitost, optimalnejšo porabo javnega denarja, boljše storitve in nižje cene.
20. Policija, zaplembe, protikorupcijska komisija: Tožilstvo bi prenesli v okvir ministrstva za notranje zadeve ; tožilstvo in kriminalisticno policijo bi bolje povezali.
Protikorupcijske komisije ne bi ukinili, bi pa morebiti spremenili njene pristojnosti. Podobna usoda caka tudi racunsko sodišče.
Izpilili bodo možnosti za preverjanje izvora premoženja prek davčnih postopkov. Uvedli bi možnost za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja na podlagi pravnomočne obsodbe. Pristojni uradi zdaj pri zaplembi niso dovolj učinkoviti.
21. Prometni prekrški in kazni: Kazni za prometne prekrške in kaznovalni postopki bodo primerljivi z drugimi evropskimi državami, to pomeni nižje kazni in predvsem možnost, da se policisti odločijo o kazni glede na nevarnost prekrška, za najhujše kršitelje so kazni neizprosne.
Ocena Financ: Končno.
In kaj je važno, kaj je počela njegova vlada leta 2007? Vsaka vlada mora ravnati razmeram primerno. Pahor in Križanič sta najemala bolano visoke kredite v tujini za ‘obrambo socialne države’. Verjetno jih v drugačni situaciji, recimo leta 2007, ne bi, mar ne?
Strinjam se z večino ukrepov, čeprav se mi ne zdi dovolj radikalno. Sam bi uvedel enotno davčno stopnjo in ukinil vse možne subvencije in olajšave. Od tovornjakarjev do kmetov in vse kar je vmes. Naj trg odloči, kdo in kako bo preživel.
Davčne počitnice so idiotizem- to so imeli ali pa še imajo v Bosni in iz izkušenj (delo z njihovimi podjetji) vam povem, da gre za gromozansko možnost izogibanja davkom. Pa ne si delat utvar, da tega v Sloveniji ne bo. Znižanje davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb se mi v teh razmerah tudi ne zdi ok. Od kod bo pa država dobila denar? Poleg tega jim pa glede na pretekle izkušnje ne zaupam, ker ta struja je davčno stopnjo že enkrat nižala, ob tem pa ukinila toliko olajšav, da je efektivna davčna stopnja v veliki večini podjetij zdaj višja kot prej.
Pa z obdavčitvijo povračila stroškov se seveda tudi ne morem strinjati, potem to ni več povračilo stroško, ane?
elektronski učbeniki??? kaj se oni zavedajo, kako buljenje ure in ure v rač. ekran škodi očem?
zdaj so učbeniki brezplačni, potem pa kaj, a bo morala družina, ki ima dva, tri otroke nabaviti 2-3 računalnike???
vsi vemo, da obstajajo boljši in slabši pedagogi – že pri mojih dveh otrokih, ki sta imela v prvem triletju vsak drugo učiteljico, je razlika ogromna – to pomeni, da bo znanje posameznika, če bo poučevanje prepuščeno prosti presoji učitelja, lahko katastrofa pri odlični oceni ali pa zelo dobro pri npr. dobri oceni…kako se bodo pa te razlike odražale npr. v prehodu na srednjo šolo, faks?
Kolikor se da razbrati iz tega seznama pobožnih želja, gre za kopico med seboj nasprotujočih si nesmislov (ne moreš, madona, istočasno zmanjševati davkov in dolga in zviševati pokojnin, tudi če si Chuck Norris). Ob omembi liberalizacije zdravstvenih zavarovanj mi gre lahko samo na smeh, imamo tri zdravstvene zavarovalnice, ki se ukvarjajo s pobiranjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pa to ni niti za 50centezimov cenejše pri nobeni od njih, samo da si njihovi nadzorni sveti delijo težke nagrade in se njihovi direktorji Auerji vozijo v službenih porschejih.
Ampak v praksi itak ni strahu, ker se Janša ne bo ukvarjal s tem, ampak s tistim, kar zna, torej bo mesaril po nadzornih svetih in tja nastavljal svoje podrepnike, skušal dobiti vpliv na medije, prodal tisto, kar se še prodati da, se kalimerovsko izgovarjal na prejšnjo vlado in na recesijo, o kateri še septembra 2008 ni ničesar vedel.
In še vedno ostane upanje, da je v tisti obtožnici dovolj oprijemljivega, da bo (upajmo, da predčasni) konec mandata dočakal na Dobu in ne na Gregorčičevi.
Bujlenje v ekran ne škodi očem, to je mit. Oz. ravno toliko škodi kot buljenje v knjigo. Odkar monitorji niso več katodni, jasno. Pomembna je prava osvetljenost, čeprav tudi slabši pogoji osvetljenosti po nekaterih raziskavah ne škodijo očem, temveč se zgolj hitreje utrudiš. Poleg tega pa se pri elektronskih učbenikih cilja bolj na tablice kot na običajne računalnike. Nedavno je npr. Apple začel s kampanijo elektronskih učbenikov, ki podpira celoten proces, od izdelave do izdaje. Jasno, gre za še eno nišo, kamor želijo spraviti svoje iPade, ampak udeleženci pilotnih projektov so navdušeni.
elektronski učbeniki??? kaj se oni zavedajo, kako buljenje ure in ure v rač. ekran škodi očem?
zdaj so učbeniki brezplačni, potem pa kaj, a bo morala družina, ki ima dva, tri otroke nabaviti 2-3 računalnike???
[/quote]
Zdaj so učbeniki brezplačni, ko bo prišel Janez Janša, pa bodo brezplačni računalniki!
E-učbeniki so prihodnost, pa če hočemo ali ne. Ne strinjam pa se, da matura ne bo več merilo selekcije. To je še edina verodostojna ocena znanja, ki nam je ostala. Vse druge so popuščanje (mislim predvsem na poklicne šole in ocene v osnovnih šolah). Jaz bi poleg mature dodala še obvezne NPZ kot merilo pri vpisu na SŠ.
Zdaj imamo polovico ali še več kot polovico odličnjakov, ki pa po znanju to niso.
Tole je nekdo zbral skupaj ob triletnem prebiranju forumov. Večina ukrepov je popolnoma skregana z napovedanim privarčevanjem 800 milijonov evrov samo v letošnjem letu. Tudi leta 2004 je imel gospod Janša enkraten program in svojo četico ekonomistov, pa dobro vemo, kako klavrno se je vse skupaj končalo. Če bo zaživelo samo par ukrepov, bom presenečena. Janša je čez noč pozabil svoj program v konjukturi, da bi ga izvedel v tej krizi, je pa misija nemogoče in metanje peska v oči. Pa to itak ni program, ampak skrinjica želja volivcev.
najmanj kar manjka je takojšnja uvedba davčnih blagajn. s tem bi obrtnikom (gostincem in drugim storitvenim dejavnostim) odvzeli poslovanje z gotovino, posledično znižali stopnjo sive ekonomije oz. dela na črno.
manjkajo hitri ukrepi za zmanjšanje državne administracije zaradi česar bi se lahko zmanjšalo število zaposlenih v javni upravi. manjkajo ukrepi, ki bi zagotavljali začetek delovanja državnih inštitucij (inšpekcij, dursa itd), ker sedaj država ne deluje….vse se dela, nič se ne naredi…dolgi neučinkoviti postopki…določene zadeve v gospodarstvu je potrebno dekriminalizirat, uvesti pa hiter in učinkovit prekrškovni postopek ( po zgledu prometne zakonodaje, ki je edina učinkovita v naši državi)….
Forum je zaprt za komentiranje.