Udobje ali prihranki

Imam povprečno plačo, urejen stanovanjski problem, brez kreditov, otroka, brez staršev, partnerja.

Vedno bolj imam slabo vest, ker nimam nobenih prihrankov. Tukaj berem o valganjih v kripto, nepremičnine,…, Šparanju 15 eur hrane na osebo na teden, oblačenju v kiku itd.

Sama s svojim dohodki imam pravzaprav dve možnosti ali šparam na polno z varianto 15 eur/teden in v 20 letih prišparam z dodatnim vlaganjem za npr. dodatno nepremičnino ali nekajnin oddajam za boljšo starost.

Lahko živim povprečno naprej da ne varčujem pri hrani, oblačilih, prostem času, kalšni restavraciji, gledališču, dopustu in ne našparam nič.

2. varianto živima sedaj. Saj malo šparam, ampak sproti zapravim za nov hladilnik, nadstrešek za avto,  … Tako do 3000 eur imam na lagerju za takšne izdatke, da ko pridejo plačam z gotovino in začnem znova. Ampak to je svetlobna leta od npr. 50000 eur prihrankov.

Glede na zdravstveno stanje dvomim, da bom ful potrebovala tam po 70 letu, ker bom do takrat že v grobu.

Saj bi lahko dala 300 eur na stran, samo potem ni nobene kave, rib, znebiti se je treba psa, mačka in hrčka, pozabim lahko na kakšno savno, izlet, smučanje,…V tujino pa res ne potujem, mogoče kdaj kak vikend v bližnjih državah v lastni režiji.

Oboje je nemogoče.

Kaj bi vi?

Če gledaš ekonomsko situacijo zadnjih 20 oz. 30 let, boš ugotovila, da se varčevanje ne splača. Ne pravim, da ni dobro imeti na lagerju nekaj k€ likvidnih sredstev, če kar koli pride, ampak večjih vsot – par 10k€ je pa brez veze imeti na strani, če z njimi ne veš kaj bi počela. Največji problem zakaj ne imeti večjih količin denarja je inflacija (zadnjih 30 let) in likvidnostna politika centralnih bank (zadnjih 15 let), saj je s tem denar vsako leto manj vreden.

Sicer je težko reči kaj bo v prihodnosti, a glede na vso situacijo, domnevam, da bi bil čez noč denar več vreden. Denar je treba vzeti tistemu, ki ga ne potrebuje in to so varčevalci in odvzame se ga jim počasi z inflacijo.

ne ciljaš kar na stanovanje, ampak na garažo, parkirni box , ki ga oddajaš.

Torej manjša investicija, ki bo prinašala sicer manjši dobiček, bo ga pa prej

Jaz imam že leta na lagerju 6 mesečnih prihodkov. Tako da v primeru če pride do nepredvidljive situacije lahko živim od tega. Tega kupčka se ne dotika. Niti za primere kot jih navajaš ti – hladilnik.

Ostalo je namenjeno zapravljanju oz. lagodnemu življenju brez velikega preseravanja.

Sem pa v tem času covida zapravila bistveno manj. Manj potovanj, kosil v gostilnah, manj šopinga.

Tistega nakupovanja hrane za 15 evrov tedensko se jaz ne grem. Razen če ostanem kar naenkrat brez zaslužka, v takem primeru zategneš pač na vseh koncih.

Zakaj meniš, da boš pri 70-ih že v grobu? Takrat boš komaj na polovici življenja oz. malo nad polovico ….

Primer:

Sreda, 23. 2. 2022

V 106. letu je mirno zaspala mama, babica, prababica in praprababica TILKA KRAMAR iz Ljubljane. Pogreb bo v sredo, 23. februarja 2022, ob 12.30 na ljubljanskih Žalah. Na dan pogreba bo od 8. ure ležala v vežici št. 2.

S 15 eur/teden bi v 20 letih prihranili cca 15000. Če bi ta denar vložili bi realno bili na 25 000 – 30 000. S tem denarjem niti približno ne-bi mogli kupiti stanovanja. Na stran bi mogli dajati vsaj 150 EUR/ teden…. 

Če mislite, da pri 70-tih ne boste potrebovali denarja, počakajte da se pokojninski sistem zlomi in boste pre-stari za delati in brez otrok…

Jaz mislim, da res ne bom prveč dolgo. Žal imam neko kronično bolezen in na življensko dobo mojih prednikov lahko sklepam, da je še 70 preveč. Vsi moji so bili dokaj ok mogoče kakšna obvladljiva sladkorna, holesterol pa ni nihče dočakal nad 65.

Zatoe nekak ne “skrbi” da bi ne vem koliko sredstev rabila po 60.

Imam malo nad povprečjem plačo, kredit za stanovanje, 6 mesecev za preživet na strani, nekaj privarčevanega za primer da kej crkne ali pa rabimo veterinarja recimo, ter vsak mesec vlagam 10% plače za penzijo (+5% mi služba vlaga). Imam tudi dve mački. Če odbijem kredit od plače sem na povprečni slovenski plači. Razen zadnji dve leti grem vsako leto na potovanje (vedno najdem ful ugodne variante izven hudih sezon-porabim regres za to). Hranim se niti približno ne za 15e tedensko, kakšni kavici, gledališču, večerji s prijatelji se tudi ne rabim odpovedovati. Meni se zdi da kar udobno živim. Je pa res da z denarjem delam premišljeno, že od nekdaj. Vem točno kam gre in koliko. Ne vem no meni ni jasno kam vržeš skoraj jurja in pol če nimaš ne kredita ne varčevanja ne nič.

@Povprečna

Ta fora sparanja in udobja je v smislu, da če si nogo zlomiš, imaš backup, če ti hladilnik ali pralnik crkne imaš backup, če ti avto ukradejo imaš backup, potem pa sparanje za ***, ki jih ne potrebuješ npr. Nove smuči, počitnice na Havajih, novo kuhinjo.

Če si zmerna prideš skozi… Ne glej na to kot “oooo en ki je zapufan do amena in bi še šel na morje špara na hrani” – glej v smislu,… (In ja, vem kako se sliši): če se mi avijon zaleti v dom, ali lahko pridem skozi s preživetjem. V smislu, ali lahko dobim kredit za aro, imam za najemnino, imam za 3 pare spodnjic, žajfo in hrano.

Ne bodi požrešna, ne se uničevat s skoparjenjem, ker v grob ne boš nesla.

Tudi to z oddajanjem – a misliš, da so vsi najemniki kar vredu? Zdaj boš psa dala uspavat, da 20letno šparanje? Eno je, da rečeš, da boš npr. V petek zvečer šla na eno pivo s kolesom, ne tri koktejle pa taksi; nekaj drugega pa je, da se greš eno norijo, ki ti uničuje kvaliteto življenja.

Najprej dolgovi in preživetje, potem pa luksuz in je to to. Naredi si en spisek “če gre vse k vragu” in naj bi to tvoj okviren buget. Seveda upoštevajoč možnost kredita.