Učinkovitost za vsako ceno do izgorelosti

K razmišljanju me je vzpodbudila tema o srednješolkah, ki verjetno nista zmogli bremena učinkovitosti in popolnosti za vsako ceno.
Mimogrede, tema je izbrisana in prav je tako in tudi sama ne bi želela, da gre tema in razprava v smer nesrečnih deklet.
Brala sem priporočila za knjigo ; Ob petih vstani in svet ti bo ležal na dlani in sem razmišljala, da so verjetno tudi priporočila v knjigi iskanje meja učinkovitosti in natempiranosti v teh časih.
Ali to sploh res potrebujemo?
V službi me tempo kar priganja, če sem kakšen dan manj učinkovita, moram to nadoknadit v naslednjih dneh. Si predstavljam, da če bi si tudi doma delala sezname kaj je potrebno nuujno opraviti tisti dan, imela slabo vest, če bi zvečer prah ostal nepobrisan, da to nujno vodi v depresijo in izgorelost.
Šla sem skozi težke življenjske stiske in če si takrat ne bi vzela časa zase in bila s seboj prizanesljiva, ne vem kako bi jo odnesla.
Pa ne vem, ali ljudje sploh to v resnici potrebujejo in predvsem ali je za njih dobro, da vstanejo skoraj sredi noči in si pišejo seznam opravil za čez dan in si dneve razporedijo po urah… spet vse v smislu učinkovitosti.
Pa ne vem, če niso ravne te “modrosti” novodobnih gurujev vzrok za tako množične depresije in slabega počutja.
Je kdo prebral knjigo in je z njeno pomočjo prišel do boljšega počutja?

Učinkovitost za vsako ceno vsekakor vodi v izgorelost. Nekaterim nekaj časa uspeva in se zaradi tega počutijo superiornejši, to jim daje moč za nove izzive, a ko ne gre več tako zlahka, ko ni uspehov, se taki ljudje najhitreje znajdejo v depresiji, imajo občutek nevrednosti, nesmiselnosti lastnega življenja.

Za sam sistem je učinkovitost za vsako ceno zagotovo pozitivna zadeva, za vsakega od nas kot človeka pa nikakor ne – bolj pomembna je prizanesljivost do sebe, pa tudi do drugih – do bližnjih, otrok, prijateljev, naključnih ljudi, ki jih srečamo v življenju in nam prekrižajo pot. Saj je prav, da imamo visoke zahteve, a ko vidimo, da jim nekdo ne more slediti, mu je treba stopiti naproti, pomagati, omogočiti počitek, tudi pogledati čez prste.

Žal je tako, da danes marsikdo nekoga, ki si zna vzet čas zase in bližnje, označi za lenuha.

Sistem hoče sužnje in to počne skozi pretkani marketing. Učinkovitost, agilnost…so parole.

Žalosten je ta pritisk predvsem na mlade. Menda je na elitnih gimnazijah veliko dijakov, ki se ob najmanjšem neuspehu režejo.