Tudi jaz ne dobim punce

Tudi jaz ne morem dobiti punce pa sem tudi že bliže 40 kot 30. Vse ženske gledajo samo na materialne dobrine.
Sem človek, ki ljubi svobodo, rad potujem, rad se svoboden, brez togih urnikov. Posledično ne hodim v službo. Tu in tam seveda delam kaj na črno, da imam za osnovne potrebe. Ker pa sem skromen, porabim zelo malo. Nič ne dam na drage avte, draga oblačila, nisem materialist.
In seveda ženske to moti, ker ne hodim v službo.
Potem jih moti to, da živim pri starših. Le zakaj ne bi? Imamo hišo in prostor. Zakaj bi plačeval stanovanje, če sem lahko doma zastonj? Nekoč bo hiša tako ali tako moja. Tako, da streha nad glavo je.
Ampak ne, ženskam to ni dovolj.
Še bolj jih to moti, da rad potujem, da rad športam, da za kino, gledališče, opere pa mi ni.
Drugače sem postaven, menda kar prijeten, ne pijem, ne kadim, družaben, dobrovoljen, vedno nasmejan. Ženske pa ne dobim in ne dobim. Ker so vse materialistke.

Ker se očitno nisi pripravljen odpovedati ugodnostim stila življenja, ki si si ga izbral, se boš pač moral sprijazniti s samskim življenjem. Možnost, da boš našel žensko s popolnoma enakim stilom življena, hoboji, interesi, filozofijo življenja….je praktično nična.

kake materialistke…daj nehaj, to je nek univerzalni izgovor postal za vse obupane. Imas polno enih in polno drugih. Kje je problem si ze sam ugotovil. ne mores bit pri mami pri 40. pika. amen. Imas vsaj svoje stanovanje v bajti, ali samo eno sobico? Neka zenska med 30 in 40 niti v sanjah ne bo prisla zivet k tebi v eno sobico in si kuhinjo in kopalnico delila s tvojo mamo!

Gremo dalje. Sluzba. Tu se ne gre za to da bi spet vse bile materialistke, ampak vsaka zenska isce sigurnost. In ti, ki si kot veter pihne, ne nudis niti S od sigurnosti. Kako s takim clovekom nacrtovat prihodnost, ce ne ves kako bo jutri?

zdaj opcije imas dve: ali zivis dalje kot zivis in se sprijaznis z dejstvom da bos po veliki verjetnost sam za vedno, ali pa se vsaj priblizno vlijes v druzbene okvirje. to pomeni sluzba in stanovanje.
Dokler bos zivel in razmisljal kot 15 letnik, ne pricakuj da bos kako zensko dobil

Ne iščem take, da bi morala biti tako kot jaz. Ne pričakujem, da bo ona živela tak stil kot jaz. Če želi hoditi v službo, je to čisto ok. Jaz bi ji recimo tudi nudil streho nad glavo.
Imam svojo sobo v hiši ja. Celega stanovanja ne rabim. Če pa bi imel punco pa bi, če bi ona tako želela, naredila skupaj kopalnico in kuhinjo samo za naju.

In če še to omenim, da nekdo nabavi stanovanje za 100.000 in je potem celo življenje v rdečih številkah. Jaz pa hišo imam zagarantirano, zato mi ni treba zaslužit teh 100jurjev in imam zato več prostega časa.

Ne ukvarjaj se zdaj s hišo/lastnim stanovanjem, ampak služba… službo pa le pridobi, če boš lahko. Če pri skoraj 40-ih še nimaš za sabo nekih delovnih izkušenj, nekaj, s čimer lahko dokazuješ svoje sposobnosti, na osnovi katerih te bodo delodajalci zaposlili, bo kriza, kriza, in posledično bo kriza dobit partnerko, ki bi bila neobremenjena glede te finančne varnosti. Ti je Mariborcan32 zelo točno to napisal. Še posebej, če tudi drugače nimaš nekih obrtniških znanj, navad, t.j. kakšna elektro/strojna/mizarska… znanja. Kar pomeni, da niti fušat ne bi mogel naokrog. Ali popravit pralnega stroja, ko bi se pokvaril. Recimo. Vsaj take malenkost, da je perspektiva, da ni vse tako črno kot sprva zgleda. Nekaj, kar bi lahko dekletu ponudil. Pa niti ne dekletu, ampak ženski. Dekle je še naivno, ki verjame v pravljice, ženska pa ne.

Ne vem, ne vem.

Kot sem že napisala, fušam okrog, imam taka znanja, da lahko. In denarja imam toliko kot ga rabim, ker sem skromen, je to malo.
Ženska se lahko celo k meni priseli in tako ne bo imela stroškov glede stanovanja.

Odrasti… pa nehaj ženske kriviti za svoje probleme.
To je življenje čisto brez odgovornosti… a pomagaš vsaj kaj doma, plačuješ najemnino/stroške, si pereš cunje?
Pa saj ne moreš pri teh letih živeti kot najstnik.

za najem se nisi slisal?
glej, v teh pogojih in pri tvojem zivljenjskem stilu ne bos nobene dobil. verjamem da te nebi motlo da bi ona hodila v sluzbo, verjemi pa tudi da bi njo zelo motlo da ti pri 40ih zivis iz dneva v dan, kakor veter pihne.
sicer pa tukaj je dovolj zensk. naj ti same povejo svoje mnenje 😉

Najemnine seveda ne plačujem. Cunje pa kakor kdaj, včasih mama, včasih jaz. Po potrebi. V pralni stroj res ni težko zbasat oblačil. Seveda kaj pomagam doma.
Sicer sem pa bolj redko doma. Sem rad okrog pa ne po gostilnah, ker ne pijem.

Če povzamem, ti si super, ampak celotna populacija slovenskih žensk primerne starosti zate je pa mimo?

mariborčan, zakaj bi plačeval najem po recimo 300€ na mesec, če ni potrebno?

Seveda niso mimo. Zato si pa želim punce, ženske.
Za resno vezo.

meni se zdi ne da ni nepotrebno, ampak je NUJNO da spokas od bajte in z najvecjim veseljem placujes najemnino in si najdes redno sluzbo, ce mislis kdaj kako zensko dobit.

dokler pa se tebi ne zdi niti potrebno da bi spokal iz svoje sobice, pravzaprav ti niti slucajno ni jasno kaj ti tukaj hocemo povedat, pa pozabi na vse skupaj.

Kaj ti ni jasno? Hiša bo v celoti moja, ne rabim stanovanja. Hiša je več kot stanovanje.
Sploh pa ali je pogoj za resno ljubezen služba-torej denar ali ljubezen, razumevanje, zaupanje?

VARNOST. Varnost !!! Ni občutka ljubezni brez občutka varnosti.

Mariborcan32 ima prav.

Te pa drugače razumem. Na nek način. Samo bojim se, da za sklenitev resne veze to razumevanje ne bo dovolj. Torej, razumevanje ženske/potencialne partnerke.

ja hiša bo tvoja! samo kdaj???? veš kdaj? prepozno!

lej tut jast sem šla k fantu ki je žvel pri starših, ampak (pazi pomembno je nadaljevanje) je imel svojo etažoooooooo!!!! svojo kopalnico, svojo splanico, svojo kuhinjo, dnevno, itd!
lej to rabiš! glede na to da nisi najmlajši ne pričakuj da bota sexala v wc-jih in v avtu, in vrjemi da če jo pripelješ v svojo sobico zraven katere sta tvoja starša tvoji deklici ne bo prijetno….

pa še to: nekatere mamice se spremenijo ko pride tamlada k hiši, in posledično zahtevajo da plačaš kako položnico več, a misliš da bo to tvoji frišni ljubici všeč-po moje ne!

meni se zdi to skoraj bolj pomembno kot služba.

pa srečno

Hiša je dovolj velika, ni problema zgraditi še kopalnico, kuhinjo, še kako sobo.
Tudi sam sem se pripravljen selit, seveda pa ne v najem.
Seveda bi punca prispevala za položnice.

Sploh ne vem kaj vas tako čudi, ampak v naši okolici je povsem običajno, da tamladi ostanejo doma, da so v hiši. Saj hiše niso mini stanovanja, kjer ne bi bilo prostora za 4 ljudi. V hiši ga je še več.

Sicer pa ne razumem, zakaj ste vse ženske take materialistke. Hodite v službo, ampak za vašo socialno varnost pa naj poskrbi moški?

Ne gre za prostor, gre za odnose. Tamlada ne bo imela samo odnos s tabo ampak tudi s tvojo mamo (in očetom?).

Mene samo to zanima, če si pripravljen povedat, ali ti takšno življenje odgovarja in si ga ne želiš spremenit, ali pa nimaš možnosti ga spremenit?

Taki moški, kot si ti?

Koliko so stari tvoji starši?

Tipična zaplankana miselnost. Če gre meni slabo in sem zakreditiran pa naj bodo še drugi.
V naši okolici je kup hiš, kjer stanujejo starši in tamladi. In to ni nič čudnega. Saj niso nori, da bi plačevali draga stanovanja, če so pa lahko v hiši, ki bi bila drugače na pol prazna.

Jaz pa te na nek način razumem. Na življenje gleda drugače, čez okvirje, ne prilagaja se družbenim normam za vsako ceno..

Kje pa piše, da je danes nujno imeti svoje stanovanje, avto, službo itd? Poznam ogromno ljudi, ki vse to imajo, pa so tako zelo nesrečni v sebi.. Nezadovoljni s sabo, s službo, šefom, delavnikom, s celim sistemom, domov prihajajo pozno zvečer, ker se navidezno sprijaznijo, da tako danes pač je, čeprav si želijo več prostega časa, več trenutkov z družino in dejavnosti, ki bi jih resnično veselile. Namesto tega si življenje mašijo z vedno več materialnimi stvarmi, saj jih to tudi zares osrečuje, a kaj kmalu spoznajo, da ima ta sreča zelo omejen rok trajanja. Za avto se dolgoročno zakreditirajo in ga čuvajo, kakor da je živo bitje, ne pa kup navadne pločevine, ki te pripelje od A do B. Konkretno ta primer je meni največji absurd, ki ga premore človeško bitje.

Poznam precej primerkov, ki so iz leta v leto bolj zagrenjeni, saj imajo občutek, da bi si od življenja morali vzeti več. Vedo, da jih tako življenje ne zadovoljuje, kaj šele osrečuje, a tako hitro najdejo kak izgovor z navidezno skromnostno noto “še dobro, da imamo, kar imamo, lahko smo srečni!”. Pa so res? In še več- je to res življenje, ki ga je vredno živeti? Zame tak način vodi naravnost v bolezen..

Ja, razumem te. Kar nekaj let sem preživela v tretjem svetu in vem, o čem govoriš, kako se počutiš. Svet te je dovolj odprl, da lahko gledaš na življenje drugače, družba pa temu ni naklonjena.

Glede partnerke nimam pravega nasveta, svetujem pa ti, da živiš čimbolj iskreno, uglašen s sabo in z nasmehom na obrazu.

Vse dobro! 🙂

[/quote]

No, potem pa res ne vem, v čem je problem.