Tisti, ki imate bogate starše – so vam kaj dali ali pomagali kupiti?

Se vam zdi prav, da starši pomagajo otrokom, če imajo več denarja kot otroci?

So vam pomagali kupiti nepremičnino ali jo kupili oni sami? Ste tudi lastniki nepremičnine ali jo le uporabljate?

Vam pomagajo še kako drugače? Vam kaj kupijo? Npr. avto ali pohištvo?

In še to. Ali vam kdaj očitajo, kaj vse so vam dali? Kaj naredite v takem primeru?

Saj boš napisala – nisem tega vprašala. Vem, da bi dala če bi le lahko. Ampak kar sta lahko sta dala starejšemu sorojencu. Ostalo bo šlo po smrti (upam da čim čim kasneje). Tako, da sem dobila podporo, svetovanje, itd. Finančno nista mogla pomagati zaradi druge nepredvidljive situacije. Je pa bilo veliko pomoči pri delu, še danes dobim kosilo – tako specifično, ki ga sama npr. ne delam (enkrat mesečno), kaj iz vrta.

Meni res ogromno pomeni, da sta mi znala stati ob strani in da sta nama svetovala, ko sva iskala.

Nisem bogat..imam službo in nepremičnino. Celo življenje sem živel skromno in preudarno razporejal denar. Sedaj , ko sta otroka že v službi mi ostaja denarja dovolj, da si privoščim več….potovanja, nov avto…

Mi ni , da bi še naprej do konca življenja gledal na vsak dinar ostalo pa dajal odraslim otrokom.

Moji imajo malo več in sem kot najmlajši otrok vse dobil. Tudi firmo in stanovanje, zelo sem hvaležen in trudim se vračati. Ampak nikoli ni dovolj.. nikoli nebom dovolj dober in vsako priložnost ki jo imata, mi vrneta vse pod nos kaj sem dobil. Tako da ni tok fletno kot zgleda.. zlata kletka

Moji niso bogati, pa so mi dali svoj star avto, ko so sebi kupili novega in plačali so mi obnovo kopalnice in kupili omaro in posteljo za spalnico. Ostalo sva vse ustvarila sama z možem. Sama bi pa verjetno ali bila v najemu ali pa doma pri starših v svoji sobi. Težko bi brez finančne pomoči še nekoga karkoli ustvarila.

V študentskih časih mamino desetletje fors fiesto, ko sta menjala kuhinjo sem dobila njuno staro, najstarejšemu otroku kupila posteljo, omaro in pisalno mizo.

Z varstvom mi nista pomagala, sem predaleč. Sta pa mi ob obiskih napakirala svežo zelenjavo, domačo marmelado, bezgov sirup ipd.

Sedaj so otroci odrasli, jaz sem se preselila k staršem, saj potrebujejo pomoč (vrt, zdravstvo, trgovina, stroški…). Uredila sem si stanovanje v mansardi z lastnimi financami. Je pa res, da uproabljam njune stvari, ker ne vem zakaj bi npr. kupila novo kosilnico, žago, lopato ipd.

Vse to starši in jaz imenujmo, da je moje. Tudi če pride sosed posodit potopno črpalko vprašajo mene.

Baje bo hiša nekoč moja. Vendar se ne zanašam na to. Za rezervo imam še svojo nepremičnino, kjer sem prej živela in ko oddajam. Najemnino nalagam za start za otroka.

Nikoli očitkov koliko so mi dali.

Enako tudi moji imajo firmo, dobro zasluzijo, vec nepremicnin v lasti. Najprej sta mi dala stanovanje v najslabse stojeci nepremicnini in dokaj “slabo” stanovanje glede na to da zivita v vili. In tudi nista kazala zanimanja da bi mi kakorkoli pomagala. Sedaj ko sem rodila pa sta se cisto raznezila in so na mizi nacrti za siritev hise, da bo vnuk imel svojo sobo :).

Sama sem bila tudi pod stresom zalostna zakaj mi ne pomagajo ce lahko itd.

Vendar zadovoljni bodite s cemerkoli vam dajo. Ce vam mecejo pod nos tudi ok. Bolje da mi stars da in naj mi mece pod nos vsak dan, kakor pa da me maltretira najemodajalec, da zivim v slabi nepremicnini da placujem nekaj kar vem da ne bo nikoli moje…Vem ni tako lahko biti imun na prepire s starsi zato se en nasvet, ko mislite da vam je slabo poglejte ljudi ki zivijo slabse od vas in boste zadovoljni s tem kar so vam dali starsi pa se vseeno vam bo ali vam mecejo pod nos ali ne. Uspeli so dosegli so in ce si potem lahko privoscijo metanje pod nos je to njihova pravica. Nic ni zastonj in treba se je odlociti ali raje placujes tako da ti starsi mecejo pod nos ali pa najemnino najemodajalcu.Tisti ki mislite ne ne bom si tega dovolil, lahko brez njihove pomoci uspem tudi ok. Upam da boste uspeli in lahko pomagali svojim otrokom na drugacen nacin.

Ata je meni financiral hišo, pri 30ih sva vseljena vanjo že par let, brez kreditov. Na srce mi je položil, da naj midva ne zapravljava sedaj denarja, ampak ga naj šparava za otroke, da bova lahko zanje naredila enako, kot je on za naju.

Meni so kupili sedem stanovanj. V enem živim, šest pa jih oddajam da imam za plačo.

V teh časih itak nimaš kaj z denarjem, obresti so negativne in denar je z vidika investiranja kot komunalno blato. Muči me velik problem, ker so najemnine v Ljubljani tako nizke, pa še rezervni sklad, popravila in davke moram plačevati, da mi neto zelo malo ostane za plačo. Pa še najemniki so tečni, kar naprej kličejo in bi nekaj radi, pa menjajo se in kar naprej iščem nove pa še kakšen dolg mi pustijo.  Jeben lajf, pa še na daljše potovanje nikoli ne morem, ker moram vsak mesec te fucking najemnine pobirat.

Midva sva celo življenje živela skromno. Enostavno sva bila zadovoljna s tem, kar imava. Imava tudi vrt, kjer pridelam večino hrane. Tako nama je od normalne plače vedno nekaj ostajalo. In sva kupila prvo malo stanovanje in potem še eno. Tako je vsak od otrok dobil eno malo stanovanje. Nobeden od naju ne kadi, ne poseda po lokalih.

Meni je veliko ljubše, da imajo otroci, kot pa midva, stara prdca. Za to, kar rabiva, imava, ne želiva pa si velikih potovanj in tudi drugega luksuza ne. Nama so luksuz zadovoljni otroci.

Potem pa je tako naneslo, da se je hči poročila v bogato družino, kjer so vsakemu od otrok kupili veeeeliko stanovanje, tako da zdaj hči naše stanovanje oddaja.

Otroka sta zlata in se lepo razumemo.

tragično.

in potem svizec zavoje čokolado ???

Jaz bi tudi imela bogate starše

Nismo bogati, a otroku smo po koncu študija dali eno stanovanje. Ker je tudi njegova partnerka dobila nepremičnino, to stanovanje zdaj oddajata. Znata ceniti, se dobro razumemo in niti slučajno ne pomislim, da bi kdaj kaj očitala. Če bi bil luftar, stanovanja itak ne bi dobil. Imamo pa tudi pri nas navado, enako pri njegovi partnerki, da se gleda naprej, da bosta tudi ona dva svojim potomcem pomagala v štartu. Zdaj pomoči ne rabita, jima gre bolje kot nama.

Hehehe , kako mladi lenuhi nad mano sanjajo, da bi kar nekaj dobili.

Lepo je sanjat.

Ja ce ti je eno stanovanje lastnemu potomcu problem kupit potem nisi samo lenuh, ampak tudi nesposoben luzer. Jaz imam brata in seko, vsi smo dobili 15k za avto za 18tko in pa tudi stanovanje ko smo koncali faks.

Ampak za razliko od tebe je moj foter sposoben podjetnik, ne pa luzer na minimalcu.

Meni so pa dali iskrenost,ljubezen,pristnost,srečo…Vse kar potrebujem danes, da sem sama uspešna in je srečna moja družina z menoj. Sva s partnerjem vse sama naredila. Danes jim pa pomagam tako, da ko imam čas čez vikend jih povabim na druženje tudi kosilo ali pa večerjo. Nimata veliko, je pa zato veliko srce. In sem srečna da sem se rodila njima.

Starši vas zaničujejo in vam stalno očitati in kaj vi naredite? Nastavite še drugo lice, da vas se tam mahnejo in vam povedo, kako ste zanič.

Zakaj? Zato, ker sami niste sposobni poskrbeti niti za svojo osnovno eksistenco!

Res ste patetični – celo življenje živite življenje, ki v resnici sploh ni vaše.

Mene so podpirali med študijem pa še to ne v celoti, tudi za izpit za avto sem zaslužila sama z delom med poletnimi počitnicami pa za vse počitnice, oblačila… Med študijem sem delala vse sobote. Dali mi niso nič, ne avta, ne kosa pohištva, ne denarja, nič… Oba imata težave z alkoholom, sta pa lastnika večih nepremičnin. Znajti sem se morala sama. Tisti, ki imate dobre odnose s starši in vam še materialno pomagajo, ste lahko zelo veseli.

Ja v Ljubljani je težko kar dati bogastvo za stanovanje, v Zasavju ga dobiš zastonj.    Po tej logiki bi se morali tam vsi vozit v mercedezih. ..

Naša sta kar ustvarila, dokler je bil oče še živ, smo nekako dobili vsi enako, sedaj pa mama vidi le prvega sina, njemu je dala podjetje, vikend na morju, ni da ni, nama je pa sfinancirala izobrazbo, tako je vsaj opravičevala svoja dejanja. S tem nas je sprla, sedaj gre bratu slabo, vse je zavozil in sedaj pritiski, da naj pomagava z znanjem, saj da nama je zato plačala izobrazbo.

Ne vem še, kako bo, ampak meni vse skupaj že preseda in bom naredil rez s svojo primarno družino, v smislu nič nočem, samo mir mi dajte.

Moja dva starša imata več kot dovolj. In sta pomagala pri gradnji hiše, zato sem vzela le mali kredit za notranjo opremo. Tudi za avto sta dodala tretjino. Pa dobila sem apartma na morju. Vseeno pa so me naucili da sem varcevala od prve place in se vedno delam prevdarno z denarjem.
Mojim otrokom si želim pomagati na isti nacin. Ce bo le slo cez.