Tiste, ki živite s fanti

Zanima me, kako se ve razumete s svojimi fanti (tiste, ki živite z njimi). Z mojim fantom se ne da nič dogovoriti. Rečem mu, naj da televizijo bolj potihem, da bom lahko šla spat (jaz vstajam zjutraj, on hodi kasneje v službo). On jo da čisto malo (skoraj nič), potem mi pa reče, da je ne bo dal, ker s tem posegam v njegovo svobodo, ker mu ukazujem. HALOO??? Jaz na primer ne delam zjutraj na računalnik, ker njega luč moti oz. ne poslušam radia med tuširanjem, čeprav je bila to vedno moja navada. Tega ne počnem zaradi obzirnosti do njega, ker ga moti. V takšnih primerih me tako razpizdi, da bi ga najraje…Kako pristopiti k tem težavam? Z njim se ne da nič pogovoriti. Če mu omenim vzajemno prilagajanje, reče, da enkrat v preteklosti sem pa tudi jaz imela prižgano luč zjutraj, ko on ni mogel spati…Halo???Ne vem več, kaj naj naredim, v službo hodim neprespana in nimam nobenega reda v življenju odkar živim z njim. Ali ima še katera podobne težave?
Jalla

če mene vprašaš, vedno slabši bo, zato, ker je tak tip…..srečno

Ne me strašit! A ti imaš fanta? Kako je pri tebi? Kako bi sploh moralo biti?

Pri nama je pa npr. problem, da jaz ne morem spat ob odprtem oknu, on bi pa z lahkoto živel če bi imeli samo line (se pravi okna brez šip), da bi se zračilo noč in dan od poletja do zime. Jaz potem vedno nabašem kakšne prehlade, vnetja ušes, mandljev,..ipd. Največkrat se sporazumeva, včasih pa vso noč kot dva norca odpirava in zapirava okna. Zjutraj pa potem komaj živiva. Srečo imava, da je najino stanovanje dovolj veliko, da ob največji krizi spiva vsak v svoji sobi.
Drugače pa, televizija:moj jo je zasovrail odkar živiva skupaj, ker pravi,da jo preveč gledam (samo zvečer, po deveti), muzika: kadar me ni doma imamo disko, ko pa sem je pa na sobni jakosti (imam zelo občutljiva ušesa in sploh ne prenašam glasnih visokih zvokov), jaz rada kuham, vendar kadar je on doma ne kuham golaža in goveje juhe, ker mu smrdi (ju pa rad je),….skratka se prilagajava kolikor se da, včasih pa se tudi skregava na žive in mrtve in potem spet traja, da se vzpostavi ravnotežje 🙂

Če že sedaj “kljubuje” na vse tvoje predloge; potem, draga moja, nimaš kaj vzpodbudnega za pričakovat tudi kasneje!
Sedaj, dokler še nista poročena in nimata otrok, ga lahko do dobra spoznaš, ker pač živita skupaj… Če se boš vseeno odločila in se morebiti poročila z njim, nikar čez par let ne jokaj….
Če te ima resnično rad, potem bo zagotovo upošteval tudi tvoje želje…Če pa ne… Odločila se boš tako sama! Ti ga najbolje poznaš!
Želim ti res vso srečo! (in pametno odločitev!)
Mojca

Sam je pa nesramen… Ni fajn, če hočeš spat, pa te nekdo moti… Moj me pa zbudi nehote, ko že ravno zaspim, pa me začne spraševat, če mi ej vroče… jao 🙂

Sprašujem se, kaj je najboljša metoda – rabim žensko prebrisanost. Premišljevala sem, če bi bila zelo malo doma (imam veliko konjičkov),potem bi me pa prosil, naj domov pridem, pa bi rekla, da ne bom, ker noče upoštevat tega in tega. Ali pa druga varianta pa je, da bi mu vse vračala milo za drago in bi se potem vlogi zamenjali in bi jaz njega spravljala ob živce. (in ne on mene kot je bilo dolsej). Kaj pravite?

Ja, najbrž bo res najbolj pametno, da začneta tekmovati, kdo od vaju je lahko bolj nesramen in nespoštljiv do drugega. Definitivno dobra osnova za dober partnerski odnos. Ta naj bi temeljil na prilagajanju in spoštovanju drug do drugega. Tega si očitno ti zmožna (radio med tuširanje itd.), on pa ne. Oziroma ne razume koncepta, da je treba včasih ‘žrtvovati’ malo svobode za dobro drugega. In če imaš tega drugega rad, žrtev sploh ni tako zelo velika oz. to sploh ni žrtev ampak spoštovanje. No, sicer pa – kakor si boš postlala, tako boš spala. (Skoraj dobesedno!)

Dobrodošla v začetno fazo skupnega življenja. Ko sva jaz in moj (takrat fant, sedaj) mož začela ziveti skupaj je bila tudi taka katastrofa kot pri vama. Jst sem stalno govorila kako se morava oba odpovedati vsak svojemu delu zasebnosti, da bi lahko uspešno zivela skupaj. On je slišal samo ti se odpovej on gospod bo pa zivel tako kot je zivel do takrat. Če ti iskreno povem, sedaj ko obujam v tem pismu spomine na to je bil pravi gnoj. Tako sita sem ga bila po dveh mesecih, da sem mu rekla, da jaz se ne bom trudila za oba, da ga imam rada, ampak sebe imam še bolj rada in da njegovih glupih navad (nikoli pomita posoda, cunje povsod, drobtine povsod, prah je prišel na vrsto vsaka 2-3 mesece, televizija tako kot pri vama) ne morem več tolerirati in da se jaz ful prilagajam in ga poskušam razumeti in da je meni to prilagoditveno obdobje tudi težko inga poskušam v skupno zadovoljstvo čim bolj speljati, on pa nič ne da na to oz. mu nič ne pomeni. Takrat mi je sicer počil film in sem vse s povišanim tonom povedala in da se vračam nazaj staršem. Malo se je usedel, premislil in rekel dajva se malo počakati. In to čakanje je trajalo in počasi res počasi, po 4 mesecih sem pa cačela opazati da sva se nekako utirila. Ne popolnoma, ampak vsaj tako neobziran kot na začetku ni bil več. Gledanje TV se je zaključilo s slušalkami, okno je bilo odprto v kopalnici (in ne meni nad glavo kot je on bil navajen in je hotel), da se je luftalo se ponoči, eno soboto je on brisal prah drugo jaz ipd. To se je počasi izpopolnjevalo in zdi se mi da šele po kakšnih 14 mesecih sem opazila, da sva pa ze tako usklajena in da se je on tudi odpovedal tistemu svojemu arogantnemu delu moškosti, ki me je na začetku tako nerviral. Po dveh letih skupnega življenja sva se poročila in sedaj je samo se bolje. Ampak začetek skupnega bivanja zna biti prav grozljiv, sploh ce ima ena stran občutek da se stalno prilagaja v dobro obeh druga pa na to nič ne da. Vem pa tudi da če zadeva po enem letu se vedno ne bi funkcionirala “normalno” da bi ga nekam poslala, si vzela odmor, in počakala na novo življenjsko priloznost s kom drugim.

MHM. Zanimivo, da pravite ravno o oknih. Z mojim bivšim sva imela isti problem. In vedno je jamral potem, ko ga je moral zapreti. Mene je ob živce spravljalo že to nerganje.

Potem sem se odločila, da bom z zrelim moškim. In na srečo tako tudi je.

Pri nama je pa ravno obratno. Jaz ne prenesem neprezračene sobe kjer ne morem dihat on pa bi imel vse zadunfano da še do zraka ne pridem. In potem jaz odpiram okno on pa počaka da zaspim in ga zapre potem se jaz seveda brez zraka zbudim in ga odprem potem njega začne zebst in ga spet zapre. Potem pa znorim. Aja, pa sploh še ne živiva skupaj to je samo ob vikendih ko sem pri njemu. Raje ne razmišljam kaj me še čaka.

Ja, če se ti zdi, da nimaš dosti zraka, pojdi k zdravniku, ker v eni sobi je čisto dovolj in še čez zraka za več ljudi, ne samo za dva!!

Tole, da nimaš zraka, si pa malo nerodno povedala. Ne misliš menda, da bi se zadušila, če ne bi odprla okna? Da nimaš kake fobije?

Pa ti Jalla sploh nisi normalna ! Zakaj sploh živiš s takim kretenom ? A je samo on na tem svetu, ki ima kurca med nogami ???

Ko tole prebiram, ugotavljam, da imam jaz zlatega moža.
Jalla tebi pa svetujem, da resno razmisliš o smislu te zveze (predvidevam, da si še mlada), kajti korenitih sprememb na bolje ni za pričakovat.
V skupnem življenju je še toliko drugih stvari, v katerih se je treba močno prilagajat (tudi izven stanovanja), da če imata že s temi stvarmi probleme, mislim da življenje ne bo lepo.
Škoda tebe in tvojih živcev!!!

To je le moje mišljenje.

Veliko sreče.
lija

pri meni je tako…
glede spanja super, ker vsakič ko greva spat se stisnem k njemu in me boža po glavi da zaspim. Problem je pa drugo…
Ko dela popoldan (jaz delam samo zjutraj), mu je težko dva lončka in eno šalčko oprat in posteljo pokrit, sej ne zahtevam preveč a ne?
No mene to ful živcira, ker me čaka to delo + perilo prat in sušit, pospravit dnevno, oblačila, ki jih samo nameče na stol,… in valda pridem iz službe moram še kosilo naredit,… torej eno uro sigurno dela, medtem ko on leži na kavču z nogami v luftu in pol gre delat…
Jaz ti želim, da bi razčistla te nesporazume in da bi se imela čimrajši…
LP

Kako mi je to znano.
Vendar, če sta za skupaj se bo tudi to zgladilo. Če bosta OBA cenila skupno življenje je dejstvo, da se bosta morala obadva prilagodit.
Pri naju dveh se pojavljajo iste stvari, televizija zvečer – jaz zjutraj podočnjake do kolen, ali pa ko ga prosim da me zmasira – no sedaj se je odvadil, ampak imel je navado, da je nabil eno rockovsko muzko – ful naglas, da se bolj trpela, kot uživala v masaži. In on je to komentiral, da mora tudi on kaj met pri masaži, ne samo jaz. HALO.
Moški so res iz Marsa padli.

Svetujem pogovor, vendar ne omeni, da si se posvetovala na forumu !

Moj je bil od začetka čisto nemogoč. Ko je prišel iz službe se je zavalil na kavč in gledal televizijo. Nekaj časa sem to tolerirala, potem pa sem znorela. Za nekaj časa je zaleglo in mi je potem pomagal pri pospravljanju. Kmalu pa smo bili spet na istem in takrat sem se odločla, da mu nič ne likam in perem. S časoma mu je zmanjkalo cunj in se je začel spraševati kako in kaj. Od takrat je čisto druga pesem. Ne vem pri mojmu je to zaleglo. Probaj mogoče ti bo uspelo.

tara5,
se strinjam s tabo. tudi moj fant je zlat in ko sva se pred tremi leti preselila skupaj, o kakršnih koli “kregarijah” ni bilo ne duha ne sluha… in ga še vedno ni, s prijazno besedo in vzajemnim spoštovanjem se vse uredi. V končni fazi so to (Tv naglas, okno odprto-zaprto, radio) čisto banalne stvari in če se že tu zatakne, kaj šele bo kasneje….

Zato, draga Jalla, mislim, da te tvoj fant ne ceni in spoštuje, zato še enkrat premisli, če je res PRAVI.

Pri nama je bilo pa od zacetka vse ful lepo, pol mal manj, zdej sva se pa lepo ujela. Moram rect, da midva nimava takih problemov. Moj fant ful rad kuha – pravzaprav vedno on kuha :-), vsak dan pospravlja in za sabo vedno pospravi. Ker dela ponoci nimam problemov s TV-jem, ko pa je se delal zjutraj, je pa do treh ponoci gledal TV, ker ni mogel spat, jaz pa pol tut ne. Zdaj je vse zmenjeno. Ko sva ponoci skupaj, tudi spat hodiva skupaj. Ima seveda nekaj zoprnih razvad, npr. kajenje, ki mene moti, ampak vcasih mu ne morem dopovedat, naj ne kadi v stanovanju :-((…ampak OK, oba sva se odpovedala veliko razvadam in navadam in se prilagodila tako, da sedaj ziviva v prijetnem okolju, pa to ne pomeni, da je vse perfect. Ce se skregava, nikoli ne vpijeva eden na drugega in se se isti dan pobotava. Drzim se nacela, da ne greva spat skregana!
Kot je rekla @bri potrebujeta cas, da se navadita eden na drugega, da ugotovita, da se morata prilagajati. Tvoj fant ima s tem velike probleme in najti morata kompromis. Povej mu, da skupno zivljenje prinasa veliko odrekanja. Ce tega ni pripravljen sprejeti, potem ni za skupno zivljenje. Jaz bi mu to povedala, pa brez ocitkov, samo povej mu. Povej mu, da ga imas rada. Potem je vse na njem – pa ne misli, da se bo kaj spremenilo cez noc. Koliko casa zivita skupaj?

Kako bi sploh moralo biti!?
Ko berem take oslarije ne vem kaj naj mi gre na smeh ali na jok. V bistvu ste si ženske same krive, da je vaš položaj v družbi takšen kakršen pač je.

Ja Jalla, tvoj fant je res nesramen. Ne predstavljam si kaj takega. Moj je zelo prijazen do mene, celo preveč, upošteva moje želje, jaz pa njegove. Res imam srečo! Tebi pa predlagam, da se mu ne pustiš, sedaj kakšno metodo boš izbrala, pa je tvoja stvar! Srečno!

Midva problemov s skupnim življenjem niti nimava, normalno, da se kdaj sporečeva, večinoma pa je kar ok….Tako kot jaz tudi on rad kuha, navadila sem ga da mi pomaga pomit posodo, če me ni doma obesi perilo, cunje pospravi za sabo (včasih jih ni), edino kar ne zna je likati in včasih se poheca, da se nauči samo še to, potem bo pa lahko živel sam…..Jaz mislim, da če se moški hoče navadit takih stvari se sčasoma jih….če je tak človek…..pač… sam od sebe…..če pa ni tak tip moškega mu boš vedno dekla….

No ja mislm da se vsi ful obremenjujemo z malenkostmi in da si ful otezkocamo zivljenje..pa sj stekam mene tud dolocene stvari spravlajo ob pamet..ampak pol se ti pa tko v lajfu kej zgodi pa zacnes mal drgac razmislat pa vcasih tko k se s kom skregam zarad malenkosti al pa zatezim komu si pol prec mislm in ce ga jutr avto zbije ti mu/ji bos pa zatezila zarad brezveze…

Madona kakšna srečnica sem :))) Moj zna kuhat, pomivat posodo, večkrat si zlika svoje cunje, pa tud TV zna utišat, če ga prosim. Še kadit je nehal, ker ve, da gre meni to na živce. Imam res srečo, da imam takega sostanovalca :)) Ali pa jo ima on, da je tako navajen, ker bi jaz drugače zelo zaropotala 😛
Jalla, tvoj tipček je eno nedoraslo moško bitje, ki skrbi samo za svojo rit. Jaz bi ga že zdavnaj nekam poslala. Dobro premisli, kakšna prihodnost te čaka s takim egoistom.
Se tudi strinjam s tem, kar je napisal Sith.