težave v vezi

S tipom sva skupaj 5 mesecev, oba stara 19 let. Spoznala na morju, po 14 dneh začela hodit, on moj prvi fant, jaz njegova druga (prva resna) punca, prvi sex (za oba). Tip me ma ful rad, nikoli dvomila v to, že takoj tretjič, ko sva se dobila, me je peljal domov, prestavil celi familiji, kolegom, večkrat govori o najini skupni prihodosti, celo o otrocih, o hiši, ki jo bova mela… Tip misli resno z mano že od začetka. Živiva pa relativno daleč, treba šparat na benzu, zato se pač vidiva enkrat na teden, običajno čez vikend.

Zadnji mesec sem opazila da mi ful manj piše smse, me zelo malokrat kliče, ne piše na fb. Na začetku mi je poslal tko okoli 20 smsov, zadaj enega, največ 3 na dan… Ne pelje me več nikamor (dejansko nikoli nisva nekej hodila ven, to mu nekak že od začetka ni pasalo, on je najblj srečen če jaz pridem k njemu, da malo mutiva okoli njihove bajte – so na vasi, jaz iz mesta)… Vzrok: ima ogromno dela. Vem, da nima nič s kakšno drugo, vem tudi, kaj počne da ma ful malo časa – dela. Stalo nekaj dela. Tip je načeloma dosti zaseden, šola, treningi, dosti dela okoli bajte doma… In vedno in povsod zraven pomaga, doma pomaga pri kosilu, pomaga pri VSEM, kosi travo, pere avte, stalno ga folk rabi (dosti tehničen tip, rihta motorje in to) in vedno vsem dela usluge. To sem mu povedala, da ker se ne vidiva veliko mi dosti pomeni, da me kliče, da se pogovarjava, ne rabim ful, 10min/dan mi je dovolj, ampak samo tko da mi pove kako je, jaz njemu, da se ne odtujiš al nek… pa kakšen sms… Sem mu povedala, da mi je ful bedno, da reče, da bo poklical, pa ne, da je vedno nekej; al ga kdo rabi, al ga rabi fotr/mami/sestra, al pride stric k njemu – vedno nekaj… Rekel je da razume, pač ve, da mi to ful pomeni, ampak da dokler ne greva na svoje pa da ful težko kej narediva, da tko pač je, da on se čuti dolžnega, da doma pomaga, da je živčen če ne dela in vse to… Sem mu povedala, da to razumem, ampak da si vmes ne more vzet niti 10min da pokliče; je reku da se bo potrudu. Rezultata ni, 2x je potem poklical, zdaj spet ne.

Zdej mam tak filing, da ko je vidu, da bom res njegova in z njim, da sva res resna, mu je a že tko mal, ah ja, sej bo počakala, zdej pač delam, bom kasneje jo poklical, če bo čas… Že tko ne mara tko hodit ven, jaz tudi nisem tak party tip, mi je pa ful zakon, če bi šla npr. skupej kam, ne vem, na fuzbal tekmo, rolat, bazen, masaža, tko skupaj nekam samo midva… ampak ni časa, sploh zdej med tekmovalno sezono in šolo. Najraje vidi, da pridem k njemu domov in doma pomagava njegovi mami delat kosilo, potem da kosiva travo, da sva zunej in delava. Kdaj je blo že to, da sem prišla k njemu, pa da sva bla tko mal v njegovi sobi pa se mečkala al pa film gledala… Zdej greva ven, mal prčkava okol bajte, notr, zvečer sex, zjutrej spet delo. Ma sej ne da nočem pomagat, mi je kul, ampak ne to vsak vikend, jaz bi šla ven, da bi poklical kolege, gremo z njihovimi puncami ven al nekej… K meni mu je pa bedno hodit, ker je že tko dost sramežljiv (in posledično zato vsakemu ugodi in ne reče ne) + sem v mestu, torej ni trave za kosit ali česa podobnega…

Tok stvari bi rada še z njemu vidla, doživela, klasičnih dejtov itak nisva nikoli mela… Njemu je pa samo do dela doma, nekak lahko rečem, da nima časa zame… Me ma pa rad, to vem in ne smem rečt, da mi muta okoli, ker ne. Samo delo doma, čuti eno dolžnost, da pač vsem sorodnikom, tetam, stricom – VSEM ugodi, potem pa pridem na koncu jaz, če je čas.. Nekak tko zgleda vse to…

Zdej sem začela resno razmišljat, če sploh hočem takega tipa, da mu je delo vedno in povsod prvo. Razumem, da rad dela, je ful priden in to, ampak kaj pa da kdaj skupej kam greva, da kliče? Ne, ni časa, najprej teti pomagat žarnico menat, al pa babi cunje obešat, potem pride šele punca na vrsto… Nočem zdaj vse njegove pozornosti, to sploh ne, ampak da bi kdaj tut reku NE in za tem stal. Tudi vse to sem mu povedala (sicer bolj soft varianto, ampak je dojel, rekel pa – ja tako pač je, dokler ne bova na svojem bo težka). In ko že tok govori o vsej tej prihodnosti – jaz absolutno ne želim takšnega lajfa, da iz mladosti ne bo nič, samo čepenje pri njemu doma, potem pa direkt v svoje stanovanje/hišo in še takrat ga bo spet rabil cel svet in ga ne bo domov.

Rada ga imam, res, ker drugače je super tip, pošten, odkrit, iskren, resno misli z mano in jaz z njim, ampak zadnji mesec sem vse bolj razočarana nad njim v tem smislu, da ima vedno manj časa zame, pa tko šele 5 mesec sva in dejansko se šele 5 mesecev in 14 dni šele poznava in že mu je vse prišlo v rutino ali nekej… Ne vem, ful mi je to bedno…

Kaj naj nardim? Zveze res ne bi rada končala, ker mi veliko pomeni… Ampak dvomim, da se bom temu lahko prilagodila kar tako, ker sem punca, ki rabim dost bližine in ful mi pomeni, če me pokliče in samo vpraša – kako si/kaj delaš. Tko kot je bilo na začetku.. Kaj naj?

a lahko napišeš v 25 besedah … te čreva so za B.B. Kastelica ☺

Draga moja, res nisem brala vse (saj nisem psihiater, da bi bila za to plačana) ti pa dam nekaj generalnih pripomb:
– pri 19 razmišljat o tem, da je on tapravi je ena velka bedarija, uživaj življenje druži se
– moški so kot otroci, ko nekaj dobijo ni več tako zanimivo, tako da moraš vedno še imeti kakšen adut v rokavu
– prosim ne vesi se na njega in živi le za čas, ki ga preživita skupaj, ker to se vsakemu moškemu zdi groza,saj reveži ne morejo dihat
– imej vsaj nekaj frajerjev in nekaj vez, ker le tako se boš naučila kako v vezi funkcionirati, saj skozi veze spoznavaš sebe in svoje želje občutke, potrebe.

Hmmm…
Moj tip rajs pomaga obesat babici gate, kot da me poklice, ker se mu zdi to dolznost, da pomaga in je zivcen ce nic ne dela.

Verjetno boš morala prebroditi še par zvez z moškimi, preden osebnostno dozoriš in se naučiš:
– biti samostojna in neodvisna, da sebi, kakor tudi fantu dopustiš veliko mero svobode
– da najdeš in uživaš v svojih hobijih, ki ne rabijo biti povezani s fantovimi (čas zase)
– najti gotovost v sebi, da veš, da za razliko od najstnic en FB lajk ali par SMS-ov ne pomeni prav nič

Sanjam pa dopustiti polet šele, ko boš z nekom že kar nekaj časa (osnovna časovna enota je leto), hitre “lasvegaške poroke” in romantična knjižna ali filmska pričakovanja se ne odnesejo v stvarnosti (hiša, poroka, srečna družina…).

ja zgodovina postajaš…iz prejšnjega stoletja..žal

Ravno v tem je problem, ker ti veza preveč pomeni in zato preveč pričakuješ od same veze.
Stara sta komaj 19 let in ti že načrtuješ otroke in skupno selitev….Preveč naivno, ampak za tvoja leta in glede na tvoje “izkušnje” s fanti, mogoče celo razumljivo.
Zaenkrat samo uživaj, nabiraj izkušnje….Za resno vezo in otroke še imaš dovolj časa, saj dvomim, da je on res pripravljen na kaj resnega in odgovornega.

To, da je človek delaven in da zna delat in rad pomaga drugim, je v življenju zaklad. Veliko ti bo pomenilo v življenju, če bo tvoj partner imel tak odnos do tebe in morebitnega vajinega gospodinjstva/družine.

To pa ne pomeni, da zdaj ni čas za uživanje, zabavo, ipd. Pogovori se z njim o tem, kaj si ti želiš in ga vprašaj, kaj si on želi. Včasih je treba tipu malce “razjasniti”, kaj pomeni biti v vezi, kaj sodi zraven. Ni vsem samoumevno, da nisi ti zgolj nek dodaten njegovemu dosedanjem življenju. Vejretno ne gre za to,d a te “namerno” zapostavlja, ampak zgoplj, da še ni razumel, da si je za vezo treba vzet čas, na njej gradit, jo razvijat, se spoznavat, ipd. Da tudi veza (in ti) nekaj rabi(š).

Kaj naj? Kdo to ve? 😉

Tale tvoj fant ni čisto tvoj, mislim tako v čustvenem smislu. On je “v vezi” še z svojo mamo, babico, in vsemi tistimi, ki jim ne more oz ne želi reč ne.
Raje tebe malo “zanemari” kot vse ostale, ker s tabo “še ni čist zares”, tudi, ko bo ne bo dosti drugače, če mu že sedaj ne utupiš v glavo in on to resnično dojame, da če želi bit s tabo (ali katero drugo žensko 😉 moraš bit ti del njegovega življenja (in on tvoj), kar pomeni še kaj več kot zgolj zadovoljevanje fizičnih potreb, kar se gresta sedaj.
Pa ne mislit, da te on namerno daje na stranski tir. On se tega niti ne zaveda. On živi svoje življenje, ki si ga popestri na trenutke s tabo. Čustvene potrebe izživi s svojimi družinskimi člani zato tebe ne pogreša toliko za to, da bi te klicaril in se pogovarjal s tabo. Dovolj mu je se “pomečkat”, ko ravno prideš…..
Nekaj tu naredi še način življenja, ko ima dovolj dela okoli doma, česar ti v mestu nimaš in potem tuhtaš to in ono 😉

Lepo mu povej kaj si želiš in če ti tega ne more dat (brez, da ga ti siliš v nekaj) potem pač ni zate, žal.