telečji steak

Lepo pozdravljene!

Za rojstni dan, me je moj sonček peljal na večerjo. Preprost ambient v gostišču v Naklem.

Naročila sva žrebička v brusnični omaki in telečji bifsteak. Mmmmmmm!

Moram vam povedati, da mi ta telečja zadeva nikakor ne gre in ne gre iz glave. Bil je božanski!

Sicer imam rada bolj, kakor premalo zapečeno meso, toda ta je bil resnično nekaj najboljšega.
Kotlet je bil nekje 2cm debel, velik kakor cel krožnik, sočen in zelo, zelo mehek. V sredini pa še sočen in rožnat.

Okus, ki ga je pustil, pa neopisljiv.

Mi lahko katera pomaga, da naredim takšno zadevo doma?

100 x hvala in pošiljam vam sončka iz Gorenjske.

Aleksandra

Ne morem pomagat, ti pa pošiljam malo snega iz Dolenjske ;-)).

Pa vsenajboljše za tvoj minuli RD (menda ja ni že dolgo nazaj?!?).

Si videla na Vrtičkarjih – te je še ena dolenjka prosila za sadiko ali dve – če je možno, saj veš – nič obvezno ;-))

LP pa oprosti ker se vtikam v temo o steakih.

Hej, Aleksandra!

En topel stisk roke z najlepsimi zeljami:)

Kako rada bi ti pomagala pri tem steaku. Ampak tekmovati s profesionalci je kar hudo.
Kako narediti dober socen steak?…Poznam vso teorijo, vendar je odvisno od marsicesa.

Dobro ulezan prvoklasen zrezek ( nikoli svez iz mesnice v ponev), primerno zacinjen, prava posoda, pravilno segreto olje in mojstova roka. Tudi samo en zrezek v ponev, bo cisto drugace, kot ce sta dva. Je imel tudi malo lastega soka zraven, kajne?

Lata nazaj je mene tudi zanimalo in sem vprasala prijaznega natakarja.

” Nas kuhar to najprej vrze na stedilnikovo ( drva) plako, obrne se na drugo stran in potem da sele v segreto ponev, da se do konca dodela. “

Zrezek je bil nekaj takega kot ti opisujes. Mislim, da so v Naklem dali kar v dobro segreto pravo ponev, ki ni nujno tista z najdebelejsim dnom, ki se zlepa ne ohlaja in je nenadoma prevroca za dober steak.

Ti ne ves, kako kuharski mojstri dobro vedo, v kaksni ponvi se lahko kaj dela. Zato jih imajo toliko:)

Vec ne znam svetovati. Lep pozdrav na Gorenjsko Babi

Hvala, hvala obema, pa čeprav samo za pozdrave in lepe želje, tudi to veliko šteje 🙂
RD…včeraj, pa je spet leto naokoli, katastrofa, kako čas beži, ali ne?

Oh, Babi, nikar ne govori o teh mojstrih, sama preveč dobro vem kako je s tem. Njim se zdi vse tako preprosto, enostavno in čisto ajnfoh 🙂

V kitajski restavraciji imava prijatelja, ki tam dela. Zelo nama je všeč riž, ki je le na pari kuhan. Nekega dne sem vprašala prijatelja, naj mi pove kakšen riž je to in kako ga pripravljajo.

Pravi: ” Nimam pojma kateri je, ga kupujejo v velikih vrečah, brez etiket, kakor, da je za pujse. Priprava, enostavno. Vržejo ga na bambusova rešeta, nad paro in to je to.”

Čeprav sem naredila 100 in 1x enako, riž ni bil nikdar takšen.

Mmmmm, še vedno čutim sobotni zrezek 🙂

Še vedno sončen pozdrav,

Aleksandra