tašči gre v nos

Ampak vi to dejansko resno mislite …

Otrokova mama je samostojna, odrasla osebnost. Sama odloča o tem, kje se ona bolje počuti. Tako pač je, da se verjetno 95% žensk bolje počuti pri svoji mami (ali sploh kjerkoli), kot pa pri tašči. Če domneva, da se tam bolje počuti tudi njen otrok, je to njena ustavna pravica, mater, da otroka pelje tja, ne pa pod prisilo nekam drugam, samo da bo otrok pravično porazdeljen med dve babici. Tisti trenutek, ko si dobila sina, ti je moralo biti jasno, da to pomeni, da boš imela na stara leta veliko manj od njega in njegove družine, kot pa, če bi imela hčerko. Taki so odnosi med ljudmi od pamtiveka, ti bi pa ZAHTEVALA, naj se nek odrasel človek sili v nekaj, kar doživlja kot nenaravno. Zakaj že?[/quote]

To je zelo egoistično in pristransko. To se lahko greš, če si samski in brez družine, počneš to kar hočeš in skrbiš samo za za sebe, brez kompromisov. Tako pa prizadeneš taščo, partnerja in tudi svojega otroka prikrajšaš. In veš kaj, za vsako rit palica raste. Pa boš vidla ko boš sama tašča kako je ne-videti vnukov.

Pri nas pa otroka vozi k tašči kar lepo mož.
Kje pa je v tej zgodbi oče otroka?

Ampak vi to dejansko resno mislite …

Otrokova mama je samostojna, odrasla osebnost. Sama odloča o tem, kje se ona bolje počuti. Tako pač je, da se verjetno 95% žensk bolje počuti pri svoji mami (ali sploh kjerkoli), kot pa pri tašči. Če domneva, da se tam bolje počuti tudi njen otrok, je to njena ustavna pravica, mater, da otroka pelje tja, ne pa pod prisilo nekam drugam, samo da bo otrok pravično porazdeljen med dve babici. Tisti trenutek, ko si dobila sina, ti je moralo biti jasno, da to pomeni, da boš imela na stara leta veliko manj od njega in njegove družine, kot pa, če bi imela hčerko. Taki so odnosi med ljudmi od pamtiveka, ti bi pa ZAHTEVALA, naj se nek odrasel človek sili v nekaj, kar doživlja kot nenaravno. Zakaj že?[/quote]

To je zelo egoistično in pristransko. To se lahko greš, če si samski in brez družine, počneš to kar hočeš in skrbiš samo za za sebe, brez kompromisov. Tako pa prizadeneš taščo, partnerja in tudi svojega otroka prikrajšaš. In veš kaj, za vsako rit palica raste. Pa boš vidla ko boš sama tašča kako je ne-videti vnukov.[/quote]

Vse je odvisno od odnosov v neki hiši. Pustimo ob strani nezrele snahe, da se ne bomo preveč zapletali, vzemimo eno relativno normalno. Ta bo otroka z veseljem kdaj prepustila babici, če je tudi babica relativno normalna. Žal pa obstaja ogromno manipulatorskih, posesivnih in kako drugače motenih tašč. Če se snaha izjemno slabo počuti pri njej, ima za to verjetno dober razlog. Za otroka je mogoče slabo, če se druži s takšno babico. Moja tašča je po eni strani jokala vsem naokoli, kakšna da sem, ker ji odtegujem vnučko, po drugi pa jo je zmerjala s kurbo, ko jo je dobila v roke, zato govorim iz lastne izkušnje. In ti praviš, da sem otroka prikrajšala, ko sem ga rajši peljala k mami?

S čim vse si ljudje ne komplicirate življenja.

Ja si čudna. Kot prvo ne glede na to, kako je pri tvoji mami fino in kako uživate ni ravno normalno, da vsak dan tam visiš, če ne stanuješ tam. Navadi se sama kaj počet z otrokom, tvoja mami pa mora biti tudi navajena biti kakšen dan sama … razen, če ne potrebuje pomoč.
To, da pa taščo odrivaš stran, je pa … no comment. Tudi tvoj mož ne more biti bogvekaj, če pusti, da so stvari take … razen če ni kakšnega resnega (ne za lase privlečenega) razloga. V tem primeru pa sicer ne vem zakaj bi (če) stanovali skupaj s taščo.

Po katerem izračunu otrok ni last svoje matere, polovica otroka pa je last njegove babice?[/quote]

Otrok ni last nikogar!! A se hecate? A moji otroci so moja last? In ce meni moja tasca ni vsec, tudi moj otrok ne bo smel imet stikov s svojo babico? Joj, joj, kam gredo ti odnosi? In ne cudim se vec, da mlajsa generacija sploh ni vec zmozna gojit normalnih medsebojnih odnosov.

Jaz mojim otrokom nikoli nisem dala vedet, da naj bi bila ena babica “boljsa” od druge. Nikoli! Zanje sta obe najboljsi, najljubsi… in vedno le recem, kaksno sreco imajo moj otroci, da imajo dve babici oziroma 4 stare starse. Ki so normalni. In imajo normalnega zeta in snaho.

Po katerem izračunu otrok ni last svoje matere, polovica otroka pa je last njegove babice?[/quote]

Otrok ni last nikogar!! A se hecate? A moji otroci so moja last? In ce meni moja tasca ni vsec, tudi moj otrok ne bo smel imet stikov s svojo babico? Joj, joj, kam gredo ti odnosi? In ne cudim se vec, da mlajsa generacija sploh ni vec zmozna gojit normalnih medsebojnih odnosov.

Jaz mojim otrokom nikoli nisem dala vedet, da naj bi bila ena babica “boljsa” od druge. Nikoli! Zanje sta obe najboljsi, najljubsi… in vedno le recem, kaksno sreco imajo moj otroci, da imajo dve babici oziroma 4 stare starse. Ki so normalni. In imajo normalnega zeta in snaho.[/quote]

Eh, očitno sva medve iz dinozavrskih časov vzgoje 🙂

Nisem brala zgornjih odgovorov, zato ne vem, če ti je morda podal podobno mnenje mojemu: bi znalo biti, da gre za čisto finto s taščine strani.

Zakaj?

Taka je ista moja tašča. Da bi kaj naredila, da vidi vnuke, ni teorije. Zadnjič, ko smo se videli, jo je hčerka (ima komaj 3 leta) vprašala, če jo bo kdaj prišla iskat v vrtec. Naslednji dan me tašča kliče ob 16.30, da kje sem, pa pravim, da sem prišla po hči v vrtec. Ona pa: zakaj pa mene nisi klicala, ker me je mala včeraj prosila, da jo pridem iskat?

Ja pa pismo rosno – zakaj pa TI nisi mene klicala? zakaj? ker ni imela resnega namena jo iti iskat in je molila boga, da se izide tako kot se je – da ona spet izpade žrtev, jaz pa nesramna oz. tista, ki ne moledujem.

Vedno je tako. Kliče vedno 3 ure post festum. Tudi za kosilo. Češ da ji je ostala sarma in da naj pridemo na kosilo – vedno kliče ob šestih zvečer, ko točno ve, da smo že davno pojedli kosilo.

Tako si opere vest sama pred sabo, pred drugimi pa ima priročen izgovor, češ “jaz bi, ampak oni ne dajo”.

A ko pa pride do tega, da bi mi kdaj v hudi, ampak res hudi nuji potrebovali pomoč – varstvo za kakšno uro (mala še nikoli ni spala pri njej ali kaj podobnega) pa nas odpika z “bomo videli”. V naslednjih dneh po tem “bomo videli” pa jo začne bolet rama, roka, komolec, etc.

Okoli hiše pa je navesila gugalnice, od nekod privlekla toboganček in take. Ko se drugi peljejo mimo si pač mislijo “ta babica pa ima raaaada svojo vnučko”. Japajade.

Potem pa ni čudno, da imate slabe odnose med seboj.

Če hočeš biti v dobrem odnosu z drugim človekom, tudi taščo, se moraš pač ozirati tudi na njega, njegove želje itn.

In če greš vsak dan k svoji mami, to ni nič narobe, moraš pa razumeti taščo, da si želi videti vnuka. A bi ti blo tako težko enkrat tedensko iti k tašči ali pa po vrtcu za kako urico peljati sina k tašči, pa ti greš v trgovino ipd.

Ne odtegovati vnukov babicam in dedkom, medgeneracijsko povezovanje koristi enim in drugim.

Ne biti tako egoistični, vsak se mora kdaj prilagoditi, žrtvovati kako urico za to, da bo drugemu prijetno, ne vedno samo nam.

Toliko kot boš ti dala tašči, bo ona vračala, kako boš pričakovala kako uslugo od nje ( npr. varovanje otroka, ko boš to potrebovala ), če ji ti ne daš nič?

Potem bomo pa brali čez tri leta: Tašča noče pomerkat otroka, pa vsa leta je težila, da ga hoče kaj videti?

Sama živim pri bodoči tašči in moram reči, da sem raje pri tašči kot pri lastni materi. Ne mine dan, da me ne vpraša kako sem in mi vedno nameni prijazno besedo, tudi kot to ni treba. Tega moja mami ne zmore, ker pač ni tako vzgojena in tudi sama se ne trudi v to smer. Pa da ne bo pomote, ji ne zamerim. Je imela težko otroštvo. Imam pet mesecev staro hčerko, ki jo tašča obožuje in tudi kdaj popazi, da lahko opravim gospodinjske opravke. Nikoli ni vsiljiva in se v naju s fantom ne vtika, tudi za mišjo dlako ne. Če karkoli ne štima, se vedno sproti pogovorimo in razrešimo dileme in vprašanja. Midva imava svoje gospodinjstvo, ona svoje. Dela zunaj so skupna, notri vsak poskrbi za svoj nered.

Moja mami vidi svojo vnukico enkrat na mesec, ko gremo na obisk za nekaj ur in to je vse. Nas lepo sprejme, skuha kosilo, ogovori tamalo in to je to. Nikoli se ne pritožuje, da vidi premalo ali da karkoli ni ok.

Zase lahko rečem, da je tašča moja prijateljica in na nek način tudi druga mama, saj mi nudi ljubezen, ki jo doma nikoli nisem prejela. Že nekajkrat me je prestavila kar kot svojo hči:)
Niso vse tašče slabe, je treba pa že na začetku povedati, kako in kaj stvari stojijo. Če se samo kima in tlači vase, potem dela vsak po svoje in prihaja do nesoglasij.

V tej situaciji si, zelo velik problem, kar sama.

Sploh ne morem verjet, da ene res tako razmišljate – za stike otroka z moževo mamo naj poskrbi mož. Kaj pa, če bi se možu bognedaj kaj zgodilo? A tašča sploh ne bi več vnukov videla?

Res me čudi, da ene nimate očitno nikakršnega odnosa s taščo in jo v celoti zavračate. Pa brez nekakšnega utemeljenega razloga – enostavno vam je v napoto, ker imate mamo rajši. Seveda imate mamo rajši, to je logično. Ampak to ne pomeni, da se je treba omejit samo na odnos z mamo.

Pa tisto, da kako je logično, da ima mama s sinovo družino avtomatično manj stikov kot s hčerino… to je samo zato, ker ste diktatorke, vaši možje pa copate.

Mimogrede, tudi avtoričin sonček je sin. Naj se kar pripravi, da ne njega, ne njegovih otrok ne bo videla na stara leta, ker bo šla snahi na živce. In jaz že sedaj povem, da njeni riti privoščim to palico, ki jo čaka.

Moja hči ( 10mesecev) tudi zelo redko vidi svoje stare starše. Njim to ni ok, meni je super. So imeli svoje otroke, bi mogli takrat izkoristit, zdaj je prepozno. Otrok je najin in midva bova poskrbela za njega. Če bova kdaj potrebovala varstvo, bova najela varuško. K babicam ni šans. Naj nosijo posledice za svoja dejanja. Hotele so splav, zdaj naj se temu primerno obnašajo. Pa sva že zdavnaj živela na svojem, ko sem zanosila. V najemu, brez njihove pomoči.
Kar seješ, to žanješ.

Vse samo govorite o tem kako MORAJO za ” enakovredne ” stike poskrbeti sin, snaha.

Ste pa se kdaj vprašale kaj si vaši otroci želijo?

Lahko mora pri eni babici sedeti pri miru za mizo, pri drugi pa lahko teka po hiši. Lahko pri eni lahko pomagajo pomivati posodo, pri drugi se ne smejo pritaknit vitrine z slikamio…………..

Naj se malo babice potrudijo. In bo otrok sam rekel – zakaj pa ne gremo k babici m – bova pekla piškote.

Če snahe hodijo vsak dan k svoji mami, v tem ne vidijo nobenega problema, če bi pa njej partner oz. Mož vsak dan hodil k svoji, bi bilo pa vse narobe. Bil bi razvajenec, mamin sinček, ki ga mama ne pusti iz svojega gnezda. Saj potem smo itak tašče vsega krive. Jaz imam srečo, da lahko vnuke celo pazim po več dni skupaj. Razumem pa drugo babico, da je žalostna, bi pa to morala s svojim sinom govorit in mu povedat željo, da naj pride večkrat na obisk k njej.

Se pa meni zdi vsakodnevno obiskovanje staršev res pretirano. Kakšno življenje je to si niti ne predstavljam. Razumem, da so bolani in potrebujejo tvojo pomoč, ampak da hodiš tja, ker jim je dolgčas.

samo para neče. če prav razumem, si se vselila k tašči, sedaj pa vsak popoldne pri svoji materi visiš? najbolje, da se kar nazaj k mami preseliš, pa bosta z možem vsak na svojih maminih joških. pa se gor enim gravža, če mama do 3. leta doji. joj joj

Težko je reči kdo ima prav. Vnuk ima pravico videt obe babici – res je. Tašče nima kaj brigat kam ti hodiš – res je. Tebi ne bi krona z glave padla če bi ga kdaj peljala k tašči – res je. In en veeeeelik RES JE, da tudi tašči ne bi padla krona z glave, če bi prišla ona do tebe. Jaz imam kar v redu odnose s svojo taščo, ampak to tudi mene moti, da je taščam samoumevno. da bi morali mi skoz viset tam, oni k nam pa nikoli nimajo časa priti, čeprav so že upokojeni. Zakaj ne bi bili komot če smo lahko, a ne? Dajta se s taščo pogovorit, pa obe mal popustita. Mislim, da je tu problem predvsem v tem da sta obe preveč trmasti.

Ker je tema še vedno aktualna, dodajam. Zanimivo, da avtoričina mama, ki ima toliko prostora in še sama živi, ne ponudi svoji hčerki bivanja v svoji hiši. No ja, ona že ve, zakaj ne. Pa kako si lahko vsak dan po službi privošči izostajanje od doma, saj vendar vemo, da če imaš družino je potrebno še kaj doma postoriti.
.

Ko sem jaz imela druzino, nisem hodila nikamor na obisk, ker ni bilo casa. Ce vsak dan
kuhas, pomijes, sproti pospravis, operes, likas, nimas casa viset pri mami in to VSAK DAN.
Tu nekaj ne stima. Povej vse, ali bodi tiho.

Po katerem izračunu otrok ni last svoje matere, polovica otroka pa je last njegove babice?[/quote]

Otrok ni last nikogar!! A se hecate? A moji otroci so moja last? In ce meni moja tasca ni vsec, tudi moj otrok ne bo smel imet stikov s svojo babico? Joj, joj, kam gredo ti odnosi? In ne cudim se vec, da mlajsa generacija sploh ni vec zmozna gojit normalnih medsebojnih odnosov.
Prave ste kure res, s čim vse se obremenjujejte…Vedite da se vse slej ali prej vrne dobro z dobrim, slabo s slabim. Jaz bi pa otroka z veseljem dala tašči, res ni idealna pa vseeno če bi le pokazala zanimanje za vnuke, bi jih z veseljem peljala k njej…

Jaz mojim otrokom nikoli nisem dala vedet, da naj bi bila ena babica “boljsa” od druge. Nikoli! Zanje sta obe najboljsi, najljubsi… in vedno le recem, kaksno sreco imajo moj otroci, da imajo dve babici oziroma 4 stare starse. Ki so normalni. In imajo normalnega zeta in snaho.[/quote]