tašče in tasti
Glede na to da svojo taščo ignoriram (razen osnovnih vljudnosti, dober dane, nasvidenje), res ne vem zakaj bi se ji mogla dodatno v zobe metat in se obremenjevat z njenim razmišljanjem. Ponosna sem nase, ker mi ne more več do živega s svojimi “špicami”.
Kar pa se hiše tiče, je 10m čisto prava razdalja in glede na to da denar za nakup zemljišč kjerkoli po Sloveniji pač ne ostaja bova vzela tole. Vsaka hiša pa ima lahko ograjo in vrata a ne? No moja bo imela pač višjo ograjo in zanjo zaklenjena vrata!
Meni se zdi da je stvar rešena!
Lejla, imam izkušnje – danes so nekatera dekleta izredno agresivna (bolj kot fantje), neolikana, nesramna…Zato se ne moremo primerjati z njimi, saj smo mi v teh letih imeli dosti več rešpekta. Govorim na splošno, seveda. Jaz kar rečem, “a meni pa nič živjo?”. Ampak se v glavnem uvelo nosijo. Sinovi prijatelji so veliko bolj prisrčni kot punce.
Pa še ena tašča, ki ne more razumeti, zakaj toliko sovraštva do tašč. Kot da to ne bi bilo odvisno tudi od snah. Imam namreč tri, same super ženskice. In sem srečna, da nobena moja snaha ni ena izmed vas, polnih sovraštva. Res ne živimo skupaj, se pa zelo veliko družimo in res dobro razumemo. Šele, ko prebiram takele poste, se zavem, kako srečna sem.
Vse je tako, kot si napisala, Orka. Tale “naša” sicer ni videti agresivna, me pa moti, da je tako “mutasta”, zato sem napisala tisti post. Sicer pa sta še oba srednješolca in najbrž še ne bo kmalu “moja ta mlada” – če bo sploh kdaj. Ker sem starokopitna, razlagam sinu, da vsak polom kakšne zveze pušča na človeku negativne posledice – nisem za menjavanje simpatij kar naprej. Jo bom že “odtajala” če bo potreba – hvala za nasvete.
Ugotavljam pa, da danes mladih nobeden ne pripravlja na življenske preizkušnje, sploh pa ne za strpnost do starejših. Tudi v vseh medijih jih učijo, da je pomembno samo, da si mlad , lep, seksi, uspešen, da se fino zabavaš. Polno nasvetov, kako zapeljati fanta – pa nobenega, kako shajati z bodočo taščo. Saj verjamem, da se nekatere tašče in tasti res preveč vtikajo v ta mlade, pogosto pa je to tudi fiksna ideja – ta stari ne smemo imeti svojega mnenja, kot da se je svet začel s ta mladimi. Jaz pravim, saj bodo sami skusili čez 20 let… In da vedno lepa beseda lepo mesto najde.
Račka to sovraštvo se nabere po letih šikiniranja. Ko bi ti vedela, kako sem se trudila, pa je še šlo. Pol se je pa začel, da se drži nate , ti ne odzdravi, se dere na moža, ker se pač z drugim sinom in njegovo familijo bolje razume. Traja tko eno leto, pa se obrne. Potem pa izveš, da kar sta se pogovarjali(tašča in jaz), klepetali po dve, ti ure skupaj, nese vse naprej, obrne, se še kaj zlaže, da začini stvar. Kar je pa najhuje, da je čez moje starše govorila, moja nikoli besede čez njo ne rečeta, pa sploh ne upata priti k meni na obisk, enkrat letno, ko je tašča na dopustu. Greva pa midva vsak drugi dan k našim na obisk. Ko bi ti vedela kolk me je sram pred starši, ker je tko. Se že veselim, da bova enkrat na svojem, pol bom pa jaz mami in očiju kosila kuhala in jima bom vse nadoknadila.
ojla
Jaz živim z možem v isti hiši kot njegovi starši. na začetku sem imela vseh sorte strahov, kaj da bo, da me bodo zatirali, da se bodo vtikali. Z njimi sem se srečevala la po potrebi. Takoj sem ugotovila, da je tašča zelo v redu ženska, tast pa tudi, le da je malo bolj navezan na svojega sinkota kot mama. Pa smo mal potrpeli pa se je vse zgladilo. Potem pa sva z možem dobila dva otročička. Bile so stroge bolniške z ležanjem. Tašča pa mi je vsak dan prinesla kosilo se z mano fajn pogovarjala in sva se kar navezali. sedaj delam in hvala bogu, da ju imam tašča in tasta saj poskrbita za otroke, z možem greva lahko tudi kaj pohajati, pa je tudi vse urejeno, brez kakšnih besed od zadaj. Midva jima pomagava kolikor lahko, a prav nič ne zahtevata za proti uslugo.
To taščo in tasta mi je poslal BOG
Lejla, očitno sva na isti liniji (super). Za vse, ki ne štekate, kaj bi radi povedali – ta vaš tip, ki je zdaj vaš fant, mož…, je bil nekdaj naš sin. Z malo patetike – rodila sem ga (ajde, še to bom rekla – v mukah), skrbela za njega, bil je moj sonček in srček. To, da je najstnik , zame še ne pomeni, da to ni več tisto dete, ki …..:-))))))))). Ampak, štekam, da odrašča, da išče svojo pot….saj ga ne previjam več, jebenti. Prisežem, da sem mama, ki šteka pubertetniške fore (čeprav doma vrata padajo s tečajev). S sinom se zelo štekava, mi veliko pove in bla bla bla. Ampak, vsaka potencialna snaha še ni nujno OK človek. Ene so kure, da te vse mine. In ni ga človeka na svetu, ki bi mi preprečil vsaj kuri dopovedat, za kaj na svetu gre, preden jo mirne duše spustim v resno zvezo z mojim pubertetniško usekanim otrokom. In če se vseeno zgodi zveza s kuro, jo pač ne bom božala in se ji klanjala. Mislim, da so snahe isto ali pa še večje sranje kot tašče. Tiste, ki se usajate, ali imate sinove?
BTW, imam taščo, ki je vse prej, kot popolna, a se jaz kot snaha zavedam, da tuudi jaz nisem in furama tako kot je treba…brez osladnosti, pa vseeno ne uradno. Jebi ga, moj mož je njen sin.
P.S. govorim o taščah, ki niso usekane.
Forum je zaprt za komentiranje.