Tašča mi zastruplja družino!

Se dovolis, da se jaz malo pogovorim z tvojim mozem? Na samem.

kje ti vidiš napisano, da sem jaz kaj takega govorila?

prvo kot prvo, govorim o mami, ne o tašči

kot drugo pa razumem, da je to njena potreba, ki jo ona na tak način zadovoljuje da je sama zadovoljna s sabo. nič ni narobe s tem, dokler je ne privede do tega, da stvari počne v svojo škodo.

grem stavit, da so vse te posljevalske tašče povsem enakega mnenja kot ti in bodo z istimi besedami opisovali svoj odnos do tamladih – da jim samo pomagajo, ker to oni hočejo oz. ne zmorejo, da so najbolj ljubeznive babice, zato vnukom kuhajo tisto, kar radi jedo in nikjer drugje ne dobijo, da osebne meje med ljudmi ne obstajajo, saj se vendar vsi razumejo in je čisto normalno, da se pač nekam usliniš, če drugega nimaš……

Ta je pa močna izjava! ? Jaz sem razumela.

Ti bom jaz povedala kaj je moja tašča razlagala svoji prijateljici/sosedi enkrat po telefonu pod mojim balkonom: ” Lahko so srečni, da me imajo. Saj veš kak je naša tamlada. Če ne bi imeli mene, bi bili lačni pa žejni pa bog ve kje bi se jim otroci klatali cele dneve. Tak se nič ne ukvarjajo z njimi. Kuha jim samo pomije, pol pa k meni hodijo jokat, da so lačni.”

S tem, da jih je imela 1 urco na dan. V tisti uri so zmetali v sebe kosilo, potem pa jim je že porinili gsm/tablico v roke.

S tem da njen jedilnik obsega pakl juhe, restan krompir pa makarone z drobtinami pa pečenko pa pohano pa obvezno sladici iz trgovine.

Jaz pa jih posiljujem z zelenjavnimi juhami in kakšnimi drugimi živili, kosila ponavadi skuhana iz osnovnih sestavin. Seveda se moram precej potrudit, da jejo, če iz taščine kuhinje diši po nagecih in pomfriju.

Pol pa se baše pred deco s tem sranjem in me gleda pa reče:” …. mami ne dovoli….kar se mene tiče lahko vzamete….”

Samo da me j* v  glavo.

hehe si predstavljam te vonjave in spodnjega in zgornjega štuka, pa v vsaki kuhinji ena furija…….

Obstaja velika razlika med mojim in tvojim zapisom. Eno je biti v oporo, drugo je vsiljevanje svojega prav. Eno je zdrav družinski odnos, kvalitetno razmerje med starimi in mladimi, drugo pa obešanje na njih ali toksično razmerje. Ženske, ki se ne posvečajo sebi in ne delajo na sebi (veliko jih je v starejših generacijah, ker se niso mogle, smele ali znale ujvarjati s seboj) le prenaša te bolne vzorce naprej. Znati prepoznati toksičen vzorec ali motnjo pri sebi je težko, če se ne ukvarjaš s tem kdo si in kaj si. Najlažje se je sprenevedati in pustiti da je tako kot je, ker ne znaš bolje ter opravičevati svoje obnašanje  s tem, da ne moreš iz xy razlogov. Težje je popravljati, celiti, odkrivati našo temno stran (ki jo imamo vsi) in se ponovno učiti obnašanja, spreminjati navade in odzivanje, postati boljši človek oz boljša verzija sebe. Osveščena. Ne le se sprejemati, temveč delovati tako avtentično, da ne projeciraš, da ne prenašaš negativnih vzorcev, da ne vnašaš v svoje delovanje toksičnih stvari, temveč deluješ iz srca in duše, saj smo v osnovi vsi dobri. Uničijo in umažejo nas slabe izkušnje. Biti čist in delovati iz svetlobe, ne iz teme je pa prekleto težko. Potrebnega je veliko truda in znanja.

Jaz bi naredila isto, kot so že svetovale zgoraj. Odpovej kosilo v šoli, zajtrka jim ne pripravljaj, naj tašča poskrbi za njih. Pa še sama bi se po službi pri njej najedla. Mogoče se bo tašča prej ko slej naveličala, ko bo ugotovila, da je to ena velika obveznost, še posebej finančna.
Nisi napisala starosti otrok, če so še manjši, ti bo po službi ostajal čas, da jih pelješ ven.

Sama bi prvo odjavila kosilo.

Mi ko gremo k babici, gremo vedno lacni, ker vedno kuha. Potem jedo samo 1x in ne 2x.

S sladkarijih se jim pa ni dalo dopovedat, da ne.

Pa smo malo nafìlali s cokolado pa pustili pri njih, da nori.

Sedaj mi je zanimivo vidit, ko soseda prinese liziko pa oni razlagajo, da ne, ker je potem hiperaktivna

pri nas se otroci tudi včasih najejo sladkarij, pa se zato nobenemu ne meša, tako kot vašim.

A to pri vsakem vnosu sladkarij se jim odpuli ali kako?

Hja, avtorica teme ga tu na več načinov biksa:

1. Ni ona odgovorna za moževo prehrano. Če ima zdravstvene težave (čeprav refluks ni kakšen resen problem, zastavljeno je bilo, kot da ima najmanj raka na želodcu), je njegova skrb, da je primerno hrano. Ne njena, da bo spilala policaja in mu pohanje iz ust vlekla. Jaz bi ga na njenem mestu zanalasc pustila, da ga bo enkrat (ali večkrat, če bo potrebno) resno zvilo, potem bo pa mir.

2. Pri otrocih je pač treba najti nek kompromis med zdravim in dobrim.

3. Če si narediš “svoje stanovanje v tascini hiši”, pač ne moreš tako na juriš it v boj proti njej in spotoma se odgnat zaveznika (moža) s prepovedjo pohanja. Je že napisanih več nasvetov, kako taktično postopati in taščo pripeljati do tega, da ne bo vec hotela futrat tamladih, ne bi se rada ponavljala. Ampak to, da se snaha sama postavi v pozicijo, da je njena družina njena skrb in se tašča ne sme vtikati, samo ustvari fronto za neskončne bitke. Stvari moraš postaviti tako, da tašča ne bo več imela interesa kuhat.

Kaj te je vleklo k tašči v hišo? Kje pa ste do tedaj živeli? Ne bi rekla, da bi bila stara 17 let mlada in neumna in brez otrok. Vi pa ste že morali do sedaj nekje živet.

Vzemi za finančno in časovno zmago – otroka sta dovolj stara, da razumeta kaj je kaj, kosilo odpovej, večerja je pa tvoja izbira, zjutraj imej več časa za v službo.

Ti hodiš v službo – ona je verjetno upokojenka; sadje in zelenjava je 5na dan – boš pri večerji dobila not, otroka pa vpiši na kakšno športno aktivnost (kar bi itak morala).

Tud mi mamo probleme z babicami. Za razliko, da moja mami sicer pohančkov in pomfrija nikoli ne dela.  Problem so lizike in čokolada, kar pa tudi omejuje, Itak je pogruntala, da tavelka pride k njej samo po čokolado in še to kadar nima nobene skrite od rd, božička pa, da ji pri nas ne damo sladkarije imamo omejene ampak jih imamo in jih dobijo.

Tašča je pa brez meje jst sm se že velikokrat zbunila moj je tiho (pa se velikrat skregava zarad tega), bomboni na mizi, čokolada povsod, za jest same mastne stvari pri enem obroku na mizi od “ocvrtih” čevapov (jaz tako pravim čevapom, ki so narejeni na štedilniku in plavajo v olju da teče od njih), pohanja, bureka, pomfirja celo pico je naumila zravn enkrat men se je kr obračalo- če že grem tja imam vodni dan takrat, ker mi je slabo k vidm vso tisto hrano. s tem da običajno  med 10 in 17 uro postavi na mizo. s tem da jim uturi sladkrije še za domov, take, ki jih marajo in take, ki jih ne marsikaj gre v smeti….

ASSHOL!!!

Tudi sama sem tašča in mi na kraj pameti ne pride, da bi spodbijala mamina pravila in avtoriteto. Mi imamo dogovoe, da ko so otroci pri nas veljajo moja pravila, pri njih doma njihova, pa četudi sem pri njih na obisku več dni. Smo to lepo dorekli ko so bili otroci rojeni in nimamo sedaj nobenih problemov.

Ja, bodi pametnejša kot tašča … zjutraj ne pripravljaj več zajtrka, če kdo  vpraša, zakaj ga ni, povej mirno, da je škoda stran metat hrano in da itak veš, da tašča gor prinese, sicer pa ne razpravljaj  z njimi. Kosilo za tamale v šoli, potem pa še doma pri babici? Marsikje imajo dvojna kosila … pač naj kuha in pripravlja. Potem pa se tamale spravi na sprehod, k rekreaciji, k delu okrog hiše. Pri tem ta zadnjem še lahko obrneš tako, da prijazno poveš, da je lepo, da je babica skuhala in da naj v zahvalo za to, babici pomagata okoli hiše in v hiši kaj naredita 😉

Tvoj mož je odrasel človek. In če, čeprav ve, da bi moral biti na dieti, je prepovedane stvari, je to hudo njegov problem. Žal, a tako je. Lahko pa tabelo dovoljenih in prepovedanih jedi nalepiš na hladilnik, kopijo pa daš tašči in ji poveš. da si res hvaležna za vso hrano, ki jo pripravi za tvojo družino, a da je zdravnik povedal, kaj lahko mož je in kaj ne. Pa nič več razpravljat z njo … Ko bo videla, da so zajtrki in kosila njena obveza, ne pa razvada, bo počasi že nehala … čez vikend pa se pri kuhanju izmenjujta, pa je tudi to rešeno .. manj kot težiš, boljše bodo sprejeli zdravo hrano.

Saj veš, bolj ko se nekaj prepoveduje, bolj si ljudje tistega želijo ….

Točno tak dogovor je v tem primeru problem.

Ne morejo “pri babici” veljati drugačna pravila, če babica živi 5 metrov stran in lahko ves čas dela kontra staršem.

Tak dogovor je možen, če babica živi 250 km stran in mami pač tistih 5 dni na leto stran pogleda, ko otroci pred kosilom krofe mlatijo. Ne more pa to bit vsak dan.

To je dejansko ovržen mit…

Družina je toliko tvoja, kot je moževa. Sprejeti morata skupno odločitev. Če bo kuhala tašča, je treba odpovedati kosilo v šoli, ti pa nehati pripravljati zajtrke. Navsezadnje je to zate še lažje.

Odgovor imaš na dlani…..pojdite na svoje…..tudi pri nas so iste fore….da o tem kaj tasta in taščo vse moti ne bi govoril……za to iščemo svojo hišo….ki jo bomo kupili in odšli…..prav tako boš se morala ti vsest s partnerjem in se pogovorit o tem…..moja ni hotela slišat o tem…..ko pa mi je dopizdlo pa sem ji rekel da jaz ne mislim več tu živet…..in da se naj odloči če gre zraven ali bo ostala….stem da je pri nas še huje ker ga stari pije…..in pol si vse samo človek ne…..ampak vseeno…..ko maš nekaj svojega je to tvojo in delaš kaj želiš…..če pa boš ostala tam pa pač trpi to…..pa še vedno huje bo…..

To ni “tvoje” stanovanje… bo vedno od babi hiša….in v babičini hiši bo vedno ona glavna…to je prvo. Drugo….babice so zelo ponosne ko nahranijo svoje mladičke…. če to ne moreš sprejeti se preseli tako daleč, da jo bodo mladički videli samo ko jih boš ti pripeljala….in pol bodo lahko naslednje tedne na tvoji zdravi prehrani…vsi srečni in zadovoljni.

Boh pomagi če mi sin eno tako pripelje v bajto.

Volite novo stranko. Stranka Fekalnega Razodetja. Za več informacij se obrnite na ustanovne člane: Robi/Julij Cezar/EnaJužna/Vagabund/Šnelca/kokoši/dxy/Desperadodajka

Nova minuta. Novi člani. Novi obrazi. Prava anticepilska stranka. #SkupajRastemo 

Ne dajaj se s taščo. Če hoče kuhati, naj kuha in naj otroci jedo kosilo pri njej in ne v šoli. Prav tako ne jim zjutraj več pripravljat hrane, naj jo pripravlja tašča. Tako boš še na boljšem.

Mož pa je odrasla oseba in naj je, kar hoče. Če sam nima toliko pameti, da ne ve, kaj mu škodi, potem pa Bog pomagaj.

Ne se obremenjevat s takimi neumnostmi. Je več kot dovolj drugih problemov.

Prvo kot prvo, seveda lahko imaš svoje stanovanje v hiši od sorodnikov. Lahko pošteno odkupiš svoj del hiše, ga urediš s svojim denarjem in plačuješ pol stroškov ali še več. Zakaj bi potem to še vedno bilo od tašče? Samo zato, ker je ona nekoč bila solastnica neke propadajoče luknje, ki je sedaj lepo novo stanovanje, še nima pravice težit in otrok, ki niso njeni, vzgajat ter filat s pomijami.

Drugače pa ne razumem tega pomanjkanja komunikacije in odločnosti. Če jaz nekomu rečem ne, je to ne in pika. Pa mi je vseeno, če se človek dela neumnega, ubogega, karkoli pač že. Pri mojih otrocih postavljam pravila jaz in pika. Tašča, mama, prijateljica, soseda, svakinja, sestra… Ni važno, za vse velja enako. Moja beseda je zadnja, ko gre za moje otroke in pri tem se ne pogajam z nikomer. Če pa se me ne upošteva, kjerkoli pač že sem na obisku, pa pač poberem otroke in grem.