Tama – Djerba
Pozdravljeni, Eka!
Se opravičujem, ker nisem nič napisala.
Djerba.
Kaj naj rečem, kje začnem. Vtisi so večinoma dobri.
Prvič – drugačna kultura, drugačne navade. Predvsem je pomembno, da se sprostiš in ne ocenjuješ na vsakem koraku. Njihove navade drugačne. Ljudje so zelo prijazni, odprti, komunikativni, čeprav slabi v angleščini (nekateri že obvladajo določene slovenske besede, npr. “dobra bejba”). Dobro govorijo francosko in solidno italijansko.
Prevladovali so francoski in italijanski turisti, veliko je bilo družin s svojimi sončki.
Če potujete z agencijo, midva sva šla z Intelekto, potem skoraj ne bi smelo biti težav, vsaj pri naju je bilo tako. Za želodčne težave, ki bi se morebiti pojavile ne moremo kriviti vodičk. Mimogrede, Jasna in Valerija sta bili res zelo vredu in vedno na voljo, če bi šlo karkoli narobe. Treba je pač upoštevati določene nasvete (voda, sadje, ledene kocke v pijači).
Plaža je bila mivkasta, senčniki so tudi bili, tako da ni bilo težav, čeprav je sonce med enajsto zjutraj in četrto popoldne ubijalsko, tako da sva se midva v tistem času raje umaknila kam na hladno. Na plaži pravzaprav ni bilo veliko majhnih otrok (potujete s predšolskim sinom, če se ne motim), večina je bila ob bazenu, kjer starši uživali saj so malčke prepustili prijaznim animatorjem. Mali so bili prav simpatični.
Hrana. Zajtrki so bili bolj skromni, večerje pa bogatejše, izbira dobra. Vsak dan je bila na voljo juha, potem pa dalje. Ponavadi kaki zrezki v omaki ali kaj drugega z različnimi omakami, narastki, perutnina, … kuhan krompir, zelenjava, itd. Pa tudi sladice (pecivo) in sadje (predvsem lubenice in melone). Edino, kar me je v jedilnici motilo je bil nek čuden vonj. Potem pa sem ugotovila, da je zaradi tega, ker posode s hrano ogrevajo in v tistih posodicah, s katerimi so ogrevali hrano, je bilo, kaj pa vem kaj.
Sobe so pospravljali nekje med deveto in dvanajsto. Brisače so menjavali vsak dan. Gospod, ki je bil najin sobar naju je včasih vprašal, če potrebujeva še dodatne brisače.
Kar se denarja tiče sva imela midva s seboj evre, bankovce manjših vrednosti. Menjala sva v hotelu (povsod imajo enotni tečaj), po potrebi. Če ti na koncu ostane kaj dinarjev, jih lahko nazaj v npr. evre zamenjaš šele na letališču. Menjajo vse, tudi kovance.
Trgovine s spominki. Barantajte in barantajte. Na koncu postaneš že pravi ekspert, na začetku ti je malo nerodno, ampak to je tam način življenja, pa hitro se navadiš.
Na izlete pojdite. Midva sva šla na dva. V puščavo sva šla jahat kamele (dromedarje), bilo je zanimivo, ker smo bili tam ravno ob dvanajstih in res lahko dobro občutiš vročino. Res zanimivo. Takrat je bila z nami ena mlajša deklica, stara je bila štiri leta in pol, prava frajerka. Nje ni vročina nič mučila.
Zelo zelo pomembno je, da pijete veliko, veeliiikooooo vode.
Kupujte ustekleničeno, pazite, da dobite plastenko, ki je dobro zaprta (še ni odprta).
Pa še ena zanimivost. Tistemu sobarju, ki sem ga prej omenjala sva, ker je bil res vredu, zadnji dan dala skromno napitnino. Nisem še videla bolj srečnega človeka, skoraj bi naju po rokah nosil.
Pa še to, vozijo kot zmešani, verjetno sploh ne vejo, kaj so to prometni predpisi. Avtobus, s katerim smo se enkrat peljali sploh ni imel merilca hitrosti. Pa vseeno vse deluje, vse gre.
Čakam na vprašanja, verjetno jih še imate.
Predvsem je pomembno, da izklopite misli in se predate njihovemu utripu, ne ocenjujete in vrednotite na vsakem koraku. Njihov način življenja je drugačen, kot ga poznamo pri nas.
Tama
Najlepša hvala za prijazen in izčrpen odgovor.
Mi gremo tudi z Intelekto – v hotel Isis. Ravno zaradi previdnosti pri prehrani smo zaradi ta malega doplačali polni penzion. Z možem sva razmišljala, da je v primeru potepanja bolje da ne gremo na kosilo kot da besno iščemo, kaj dati otroku za jesti.
Voda je itak naša najljubša pijača, tako da s tem ne bo problema.
Nekaj vprašanj:
– ali so komarji
– ali sprejemajo Eurocard
– ste imeli seboj kakšna sredstva proti driski
– verjetno ima vsak hotel market, kako je založen (kreme za sončenje, sladoled…)
– so v hotelu vtičnice take kot pri nas – polnjenje mobitela
– kako daleč se pelješ do začetka Sahare
– ste šli na otok flamingov
Tunisair – ste bili zadovoljni? Koliko časa traja let?
Upam, da nisem preveč zahtevna. Vendar se s sinom prvič odpravljamo tako daleč (prej nismo nikoli šli v tuje dežele, ker je imel sin astmo, sedaj jo je pa prerastel in sem zato tako na trnih, ker ne vem kaj nas čaka. Pa alergik je tudi – ni hudega). Upam, da se bomo imeli lepo, kajti vsi trije že nestrpno čakamo.
Še enkrat: NAJLEPŠA hvala za prijaznost!!!!
Eka,
mi smo bili tam zadnji teden v juniju. Tudi na Djerbi imajo komarje. So manjš kot “naši” in vsekajo pa učinkoviteje, ni jih veliko. Zadostovala bo kakšna krema ali pa ampula za vtičnico-so enake, kot naše.
Eurocard sem uporabila 2X in sicer v duty free shopu na Brniku prvič tja grede in drugič nazaj grede…
Za prebavne motnje smo imeli vse, kar se dobi v lekarni brez recepta. Domov sem prinesla vse razen 2 kapsul LINEX- tega vsekakor imejte s seboj.
Hotelski marketi imajo vse, kar potrebuje povprečni turist (kreme, šamponi, otroške kanglice…)
Tunisair je O.k. Morda boljši od Adrie. 2,5 ure smo leteli, odšli in prišli točno.
Svoje vtise sem napisala na sledečem linku.
Pa brez zamere, ker sem vskočila v vajin razgovor. Še vedno sem polna lepih vtisov.
LP
EvaK
Eka, pozdravljeni!
Midva sva bila sicer v hotelu Palma Djerba, kar nekaj “sopotnikov” pa je bilo nastanjenih v Isisu in v večini so bili zelo zadovoljni. Zdelo se mi je, da so bili uslužbenci in animatorji res zelo prijazni do otrok. Kar tako mimogrede so kateremu rekli kako prijazno besedo, ga pobožali itd.
Zdaj pa k vprašanjem.
Komarji? Podnevi in na plaži nisem videla oz. občutila nobenega. V sobi tudi ni bilo nikoli nobenega, tako, da jih je verjetno zelo malo. Malo več je mravljic. Ene so bile take, čisto posebne z zelo dolgimi nogicami, ampak nič bat, so prijazne.
Eurocard? V hotelih mislim, da ni problema. Midva sva tudi imela s sabo Eurocard, za vsak slučaj, ampak ga nisva nikoli uporabila. Sproti sva menjala evre. Vsekakor pa vprašajte, ali vodičke ali pa na recepciji.
Sredstva proti driski? Imela sva Linex in oglje. Nič od tega nisva uporabila. Mislim, da otroci redkeje stakneje prebavne težave, kot odrasli. Se je pa res zgodilo, da jih je osem “zbolelo” ko smo šli na izlet na celino. Pa ni bilo nič hujšega.
Trgovina oz. market v hotelu? V najinem je bil in je bil s kremicami kar dobro založen. Za sladoled ne vem, vsekakor kupujte takega, zapakiranega. Zdi se mi pa, da je pred Isisom nekaj trgovinic in ne bi smel biti problem. Opozorila bi vas le, da so vratarji (tisti ki spuščajo vozila v hotel) ZELO alergični, če vidijo da neseš v hotel vodo, ki si jo kupil v trgovini čez cesto. Najbolje je, da jo spraviš v nahrbtnik in tako prineseš v hotel in ni problema. Je pa cenejša izven hotela. Npr. En liter v hotelu je stal 1.3 dinarja, zunaj v trgovinici pa so trije litri stali 1 dinar. Samo za informacijo. Aja, pa ne pričakujte marketov ala spar, mercator ipd. Tam so trgovinice zelo majhne in skromne.
Vtičnice? V najini sobi so bile čisto “normalne”, se pravi da se je dalo uporabiti tudi polnilec za mobilni telefon ki, mimogrede, deluje brez problema.
Začetek Sahare?
Ta izlet je celodnevni. Šli smo zjutraj že pred sedmo in se vrnili zvečer, tudi nekaj pred sedmo uro. Zanimivo je, mogoče malo naporno. Vidiš res kar nekaj. Najprej smo šli pogledat berberske hiške (skopane v zemljo), mesečevo pokrajino, potem smo šli do začetka Sahare, tam greš (če hočeš, ni obvezno) lahko jahat kamelo. Za kamelo je bilo treba doblačati 10 dinarjev. Zgleda pa tako, da te naložijo na žival (meni so se res prikupile) in za 45 minut “odpeljejo” med sipine. Pogled je res zanimiv, sam pesek, kamor pogledaš. Po tem smo se ustavili še v eni oazi, da smo si na hitro pogledali, kako gojijo datljeve palme. Po tem smo šli na kosilo…..
Skratka. Vožnje je resnično kar nekaj, tako da, sami najbolj poznate sebe in svojega otroka. Moram pa rečt da mala frajerka, ki smo jo imeli mi na avtobusu, ni nič jamrala. Res pa je treba piti dosti vode, da ne dehdriraš. Takrat ko smo mi kolovratili tam okoli je bilo peklensko vroče, mogoče bo sedaj že malo bolje. Je bilo pa vredno. Mimogrede, možnost za jahanje se je v obliki kamele sprehajala tudi po plaži, tako da,…
Otok flamingov?
Ja, sva šla. Moram rečt da je bil izlet prijeten, nič pa ne bi zamudila, tudi če se ga ne bi udeležila. Do otočka se pripelješ z ladjo, na kateri je bilo okoli dvesto ljudi. Mislim da je v eno smer približno eno urco. Ko prideš tja, sa gre na plažo. Morje je bilo res čudovito, predvsem pa zelo zelo toplo. Nekatere mame so se pritoževale da ni nobene sence (na plaži je res ni bilo), vendar ni bilo težav, otroci so šli v vodo, dobro jih je treba namazati s kremo, kak klobuček na glavo, pa je. Po kaki uri in pol plaže in kopanja, samo se odpravili v “restavracijo”. Tam so nam za kosilo pripravili njihove tradicionalne jedi. Zelo okusne moram rečt. Potem so nam predstavili še tri skeče o tem, kako oni vidijo francoske, italijanske in japonske turiste. Kljub temu, da nismo razumeli besed (govorili so francosko in italijansko), so vse povedali z gibom. Po kosilu pa počasi nazaj na ladjico in proti “domu”. Ta izlet je bolj tak lagoden, vidiš ne ne vem kaj, je pa posvoje zanimivo, za otroke verjetno predvsem vožnja z ladjo.
Tunisair.
Let traja približno dve uri. Letala, ki ponavadi letijo so Boing 737-500. Imajo okoli 130 sedežev (kakega manj). Če ste že kdaj leteli z Adrio potem boste mogoče malo razočarani nad urejenostjo stevardes. Take preproste so, vendar prijazne. Hrana je bila vredu, kolikor pač je lahko vredu hrana na letalu. Sam let je bil dokaj miren, bolj “zanimiv” je bil nazaj, vendar smo občudovali prekrasen sončni zahod in preživeli tistih nekaj turbolenčic. Pa ja, vredu so.
Je pač tako, kot sem že včeraj rekla. Pripravite se na mali kulturni šokec, ljudi jemljite take kot so, pozabite na sterilnost in popolno higieno, čeprav tako hudo pa spet ni.
Mogoče vas bo motilo, da vas bodo velikokrat fotografirali in potem prodajali slike. Čisto vaša odločitev je, ali slike kupite ali ne.
Meni osebno so šle zelo na živce mame, ki so stalno nekaj komplicirale. Otroci pa so se po moje čisto dobro počutili. Treba se je prestavit v Afriko in pozabit na “poštirkano” življenje.
Če sem kaj spustila, če vas zanima še kaj, brez skrbi vprašajte. Je pa res, da sem gledala na Tunizijo predvsem z očmi geografa (moj poklic pač) in ne toliko z očmi turista, ki je včasih kar preveč razvajen.
Lep dan želim. Tama
P.S. Če se ne oglasite prej, ko pridete domov, pa le povejte kaki so bili pa vaši vtisi.
POZDRAV!
Tudi jaz sem bila z družino na Djerbi v hotelu ISIS.Če imaš manjše otroke
uzami kaj sabo za jest-čokolino.musli….tega tam ni.Hrana včasih dobra(makaroni enkrat kuhani drugič na pol srovi)Za zajterk dobis vedno samo eno vrsto salame,kuhano jajce,marmelado -tekočo,jogurt-tekoč,pečeni roglički,čebulo-narezano,paradajz…Pazite se driske-zobe umivajte z ustekleničeno vodo. Morje je zelo toplo.Zelo je zanimivo,je po drugačni svet kot smo navajeni.
Lepo se imejte
Špela
Ker ne kompliciramo in smo zelo prilagodljivi, se bomo imeli super. Za Djerbo smo se odločili ravno zaradi različnosti kultur. Dale ste mi kup koristnih napotkov, na Čokolino, muslije… nisem niti pomislila, ker sem bila prepričana, da to dobiš pri zajtrku. Bomo nesli seboj!
Za Saharo se bomo pa odločili na Djerbi, na otok flamingov pa sigurno gremo – da bi zamudili vožnjo z ladjo! ni za pomislit.
Vsi se zelo veselimo, ta mali pa najbolj.
Punce, najlepša hvala za nasvete, zelo ste prijazne. Vrnemo se oktobra, takrat vam sporočim vtise.
Lep pozdrav!
Forum je zaprt za komentiranje.